2. MEDGENERACIJSKI FESTIVAL BEZGA – MARIBOR 2021
Hortikulturno društvo Maribor nadaljuje tradicijo izvajanja trajnostnih projektov. Poglavitna naloga društva v prvih letih njegovega delovanja od leta 1869, je bila zasaditev in ureditev parkov, drevoredov in parkovnih gozdov v mestu. Društvo pa je od samega začetka delovalo tudi na področju kulture in turizma, ki ga je širilo ne le v mestu, ampak tudi v njegovi okolici. Hortikultura postaja zaradi podnebnih sprememb in vse večjemu zavedanju pomena kakovosti bivalnega okolja, vse bolj pomembna interdisciplinarna disciplina, ki povezuje različna znanja s področja naravoslovja, tehnologije in družboslovja ob upoštevanju trajnostnih oziroma družbeno odgovornih načel.
Skozi zgodovino je nevladna organizacija, ki danes deluje pod imenom Hortikulturno društvo Maribor večkrat spremenila naziv, vseskozi pa ohranila skrb za ohranitev okolja in varstvo narave, skrb za naravno in kulturno dediščino ter v zadnjih letih skrb za trajnostni turizem.
Svetovna turistična organizacija (World Tourism Organization) opredeljuje trajnostni turizem, kot tiste vrste turizem, ki spoštuje potrebe okolja in tam živečih ljudi, pa tudi lokalnega gospodarstva in obiskovalcev.
2. MEDGENERACIJSKI FESTIVAL BEZGA – MARIBOR 2021 temelji na medgeneracijskem sodelovanju in učenju, ki zagotavlja prenos, izmenjavo znanja in izkušenj ter solidarno pomoč med generacijami v kriznih časih in zasleduje sledeče cilje:
• osveščati širšo javnost o pomenu varovanja narave in ohranitve okolja,
• povečati vedenje o užitnih /zdravilnih plodovih narave,
• promovirati trajnostni turizem,
• obogatiti vsebine delovanja v domovih za starejše v Mestni občini Maribor,
• lajšati težave izolacije zaradi ukrepov v zvezi z omejevanjem širjenja bolezni COVID 19,
• prispevati k družbi zdravja v najširšem pomenu besede.
Prostovoljke in prostovoljci Hortikulturnega društva Maribor so v mesecu juniju, na obronkih Urbana in okoliških hribih nabrali bezgove cvetove ter jih dostavili k sodelujočim mariborskim domovom za starejše. Tam so za ta namen sestavljene skupine stanovalcev, na podlagi obstoječih receptur, pripravile bezgov sirup in ga postregle ostalim stanovalcem domov.
Letošnji festival je bil izveden v sodelovanju z Mestno občino Maribor, Hortikulturnim društvom Maribor, Zvezo Slovenska unija pacientov, Domom pod Gorco, Domom starejših občanov Tezno, Domom Danice Vogrinec, Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano.
Častno pokroviteljstvo nad projektom je prevzel EUROPARK Maribor, največje in najsodobnejše nakupovalno središče v severovzhodni Sloveniji, ki je med drugim tudi gostitelj različnih festivalov in dogodkov. Znano je tudi po ekološki tržnici, ki razveseljuje obiskovalce z ekološko pridelanimi izdelki slovenskih ponudnikov.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s problematiko varovanja okolja, diagnostično in javnozdravstveno mikrobiološko dejavnostjo, kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev ter z raziskovalno dejavnostjo. Mikrobiološka analiza vzorcev bezgovega sirupa, ki so ga pripravili v sodelujočih domovih za starejše, je pokazala, da v sirupu ni zdravju škodljivih mikroorganizmov.
Sodelujoči mariborski domovi za starejše izvajajo storitev institucionalnega varstva in ostale oblike pomoči, s katerimi se starejšim nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, varstvo, organizirana prehrana in zdravstveno varstvo. Projektno sodelujejo z različnimi deležniki v dobrobit svojih stanovalcev in širše skupnosti.
Mestna občina Maribor ob izpolnjevanju zakonskih in ustavnih določil na področju socialnega in zdravstvenega varstva, uvaja tudi drugačne oblike spremljanja izzivov starajoče se družbe. V ta namen ima več posvetovalnih teles župana, kot na primer Svet za javno zdravje in okolje, Svet za starejše, Svet za invalide, itd.
Še nekaj podatkov o bezgu!
Najbolj pogosta vrsta bezga v Sloveniji, črni bezeg (Sambucus nigra), lahko zraste kot grm ali drevo tudi do 10m visoko. V naravi najdemo bezeg ob jasah ali na robu gozda, zlasti na rodovitnih, vlažnih, s soncem obsijanih področjih. Znanih je okoli 30 vrst. V mesecu maju in juniju je bezeg opazen s svojimi cvetočimi, rumenkasto belimi cvetovi, ki imajo zelo značilen in intenziven vonj. Pri mnogih bezgov cvetni prah izzove alergijske reakcije. Plodovi, ki se razvijejo iz cvetov v mesecu septembru, so črne jagode združene v soplodje, ki surove niso užitne.
Bezgovi listi, cvetovi in plodovi so prava zakladnica vitaminov. Bezgovi listi in mladi poganjki vsebujejo emulin, inverin, kaljiv nitrat, saharozo. Cvetje vsebuje eterično olje, čreslovine, sluz, holin, sladkor, smolo, jabolčno, baldrijanovo in vinsko kislino in saponine. Plodovi bezga vsebujejo jabolčno in baldrijanovo kislino, čresleno kislino, grenčine, eterično olje, sladkor, vosek ter vitamine A, C, B, B1 in B2.
Z bezgom je povezanih veliko vraž ali verovanj. Morda najbolj znano je prepričanje, da posajeni bezeg v bližini hiše odganja nesrečo in prinaša srečo. Nekoliko manj, pa je razširjena vraža, da bezgov les mladoporočencem prinaša srečo in odvrača od prešuštva.
Vse naravne plodove ali uporabne dele rastlin nabiramo na način, da ne poškodujemo rastlin. Nabiramo jih v zmernih količinah in le toliko, kolikor jih bomo dejansko porabili. Pomembno je vedeti, da lahko lastnik gozda nabiranje prepove, če se poklicno ukvarja z nabiranjem in prodajo gozdnih sadežev. Pri tem pa mora biti taka prepoved jasno označena na dostopih v tak gozd.
Skozi zgodovino je nevladna organizacija, ki danes deluje pod imenom Hortikulturno društvo Maribor večkrat spremenila naziv, vseskozi pa ohranila skrb za ohranitev okolja in varstvo narave, skrb za naravno in kulturno dediščino ter v zadnjih letih skrb za trajnostni turizem.
Svetovna turistična organizacija (World Tourism Organization) opredeljuje trajnostni turizem, kot tiste vrste turizem, ki spoštuje potrebe okolja in tam živečih ljudi, pa tudi lokalnega gospodarstva in obiskovalcev.
2. MEDGENERACIJSKI FESTIVAL BEZGA – MARIBOR 2021 temelji na medgeneracijskem sodelovanju in učenju, ki zagotavlja prenos, izmenjavo znanja in izkušenj ter solidarno pomoč med generacijami v kriznih časih in zasleduje sledeče cilje:
• osveščati širšo javnost o pomenu varovanja narave in ohranitve okolja,
• povečati vedenje o užitnih /zdravilnih plodovih narave,
• promovirati trajnostni turizem,
• obogatiti vsebine delovanja v domovih za starejše v Mestni občini Maribor,
• lajšati težave izolacije zaradi ukrepov v zvezi z omejevanjem širjenja bolezni COVID 19,
• prispevati k družbi zdravja v najširšem pomenu besede.
Prostovoljke in prostovoljci Hortikulturnega društva Maribor so v mesecu juniju, na obronkih Urbana in okoliških hribih nabrali bezgove cvetove ter jih dostavili k sodelujočim mariborskim domovom za starejše. Tam so za ta namen sestavljene skupine stanovalcev, na podlagi obstoječih receptur, pripravile bezgov sirup in ga postregle ostalim stanovalcem domov.
Letošnji festival je bil izveden v sodelovanju z Mestno občino Maribor, Hortikulturnim društvom Maribor, Zvezo Slovenska unija pacientov, Domom pod Gorco, Domom starejših občanov Tezno, Domom Danice Vogrinec, Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano.
Častno pokroviteljstvo nad projektom je prevzel EUROPARK Maribor, največje in najsodobnejše nakupovalno središče v severovzhodni Sloveniji, ki je med drugim tudi gostitelj različnih festivalov in dogodkov. Znano je tudi po ekološki tržnici, ki razveseljuje obiskovalce z ekološko pridelanimi izdelki slovenskih ponudnikov.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s problematiko varovanja okolja, diagnostično in javnozdravstveno mikrobiološko dejavnostjo, kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev ter z raziskovalno dejavnostjo. Mikrobiološka analiza vzorcev bezgovega sirupa, ki so ga pripravili v sodelujočih domovih za starejše, je pokazala, da v sirupu ni zdravju škodljivih mikroorganizmov.
Sodelujoči mariborski domovi za starejše izvajajo storitev institucionalnega varstva in ostale oblike pomoči, s katerimi se starejšim nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, varstvo, organizirana prehrana in zdravstveno varstvo. Projektno sodelujejo z različnimi deležniki v dobrobit svojih stanovalcev in širše skupnosti.
Mestna občina Maribor ob izpolnjevanju zakonskih in ustavnih določil na področju socialnega in zdravstvenega varstva, uvaja tudi drugačne oblike spremljanja izzivov starajoče se družbe. V ta namen ima več posvetovalnih teles župana, kot na primer Svet za javno zdravje in okolje, Svet za starejše, Svet za invalide, itd.
Še nekaj podatkov o bezgu!
Najbolj pogosta vrsta bezga v Sloveniji, črni bezeg (Sambucus nigra), lahko zraste kot grm ali drevo tudi do 10m visoko. V naravi najdemo bezeg ob jasah ali na robu gozda, zlasti na rodovitnih, vlažnih, s soncem obsijanih področjih. Znanih je okoli 30 vrst. V mesecu maju in juniju je bezeg opazen s svojimi cvetočimi, rumenkasto belimi cvetovi, ki imajo zelo značilen in intenziven vonj. Pri mnogih bezgov cvetni prah izzove alergijske reakcije. Plodovi, ki se razvijejo iz cvetov v mesecu septembru, so črne jagode združene v soplodje, ki surove niso užitne.
Bezgovi listi, cvetovi in plodovi so prava zakladnica vitaminov. Bezgovi listi in mladi poganjki vsebujejo emulin, inverin, kaljiv nitrat, saharozo. Cvetje vsebuje eterično olje, čreslovine, sluz, holin, sladkor, smolo, jabolčno, baldrijanovo in vinsko kislino in saponine. Plodovi bezga vsebujejo jabolčno in baldrijanovo kislino, čresleno kislino, grenčine, eterično olje, sladkor, vosek ter vitamine A, C, B, B1 in B2.
Z bezgom je povezanih veliko vraž ali verovanj. Morda najbolj znano je prepričanje, da posajeni bezeg v bližini hiše odganja nesrečo in prinaša srečo. Nekoliko manj, pa je razširjena vraža, da bezgov les mladoporočencem prinaša srečo in odvrača od prešuštva.
Vse naravne plodove ali uporabne dele rastlin nabiramo na način, da ne poškodujemo rastlin. Nabiramo jih v zmernih količinah in le toliko, kolikor jih bomo dejansko porabili. Pomembno je vedeti, da lahko lastnik gozda nabiranje prepove, če se poklicno ukvarja z nabiranjem in prodajo gozdnih sadežev. Pri tem pa mora biti taka prepoved jasno označena na dostopih v tak gozd.
Ob Svetovnem dnevu habitata, 5. oktobra 2020 publikacija Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora tudi v e-obliki
Organizacija Združenih narodov je prvi ponedeljek v oktobru razglasila za »Svetovni dan habitata« že leta 1985. Letos poteka pod geslom »Stanovanje za vse: Boljša urbana prihodnost/Housing For All: A better Urban Future«. Navezuje se na sprejeti dokument ZN z naslovom Nova mestna agenda/New Urban Agenda, ki je akcijski dokument, ki mobilizira države članice in druge ključne zainteresirane strani za spodbujanje trajnostnega razvoja mest na lokalni ravni. Prav tako izpostavlja 11 cilj EU Agende 2030, katere podpisnica je tudi Slovenija, in ki govori o tem, da morajo mesta in človeška naselja postati vključujoča, varna, odporna in trajnostna.
Na pobudo Hortikulturnega društva Maribor ter v sodelovanju z Skupno službo varstva okolja in Štajersko turistično zvezo, bo knjiga Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora od zdaj naprej tudi na razpolago vsem zainteresiranim tudi v e-obliki. Zainteresirani bralci si jo bodo lahko naložili oziroma prebrali na spletni strani Hortikulturnega društva Maribor in sodelujočih v promocijskem projektu.
Publikacijo v tiskani obliki je Hortikulturno društvo Maribor izdalo leta 2018 v sodelovanju z Mestno občino Maribor oziroma Medobčinskim uradom za varstvo okolja in ohranjanje narave. Izvodi knjige so bili razdeljeni knjižnicam mariborskih vrtcev in osnovnih šol ter okoliških občin v Podravju, z namenom širjenja zavesti o pomenu varovanja narave in spoznavanja zelenih zakladov mesta Maribor. Pod trajnostno publikacijo so se podpisali avtorji: Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožič.
V letu 2019 so se na pobudo predsednika Hortikulturnega društva Maribor in člana Sveta invalidov Mestne občine Maribor, Boruta Ambrožiča začele priprave za izdelavo zvočne različice Vodnika po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora. V ta namen smo k sodelovanju v skupni projekt povabili Radio Maribor, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Maribor, Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne in dramskega igralca Bojana Maroševiča. Slednji je v tonskem studiu radia Maribor prebral tekst iz knjige in ga s svojim žametnim glasom približal poslušalcem. Socialna inovacija ZVOČNA KNJIGA:Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora omogoča slepim in slabovidnim uporabnikom nov način samostojnega doživljanja izjemnih dreves.
Na pobudo Hortikulturnega društva Maribor ter v sodelovanju z Skupno službo varstva okolja in Štajersko turistično zvezo, bo knjiga Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora od zdaj naprej tudi na razpolago vsem zainteresiranim tudi v e-obliki. Zainteresirani bralci si jo bodo lahko naložili oziroma prebrali na spletni strani Hortikulturnega društva Maribor in sodelujočih v promocijskem projektu.
Publikacijo v tiskani obliki je Hortikulturno društvo Maribor izdalo leta 2018 v sodelovanju z Mestno občino Maribor oziroma Medobčinskim uradom za varstvo okolja in ohranjanje narave. Izvodi knjige so bili razdeljeni knjižnicam mariborskih vrtcev in osnovnih šol ter okoliških občin v Podravju, z namenom širjenja zavesti o pomenu varovanja narave in spoznavanja zelenih zakladov mesta Maribor. Pod trajnostno publikacijo so se podpisali avtorji: Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožič.
V letu 2019 so se na pobudo predsednika Hortikulturnega društva Maribor in člana Sveta invalidov Mestne občine Maribor, Boruta Ambrožiča začele priprave za izdelavo zvočne različice Vodnika po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora. V ta namen smo k sodelovanju v skupni projekt povabili Radio Maribor, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Maribor, Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne in dramskega igralca Bojana Maroševiča. Slednji je v tonskem studiu radia Maribor prebral tekst iz knjige in ga s svojim žametnim glasom približal poslušalcem. Socialna inovacija ZVOČNA KNJIGA:Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora omogoča slepim in slabovidnim uporabnikom nov način samostojnega doživljanja izjemnih dreves.
|
Na letošnji podelitvi priznanj za najboljše inovacije Podravja 2020 so avtorji te socialne inovacije prejeli priznanje za prispevek na področju inovativnosti. ZVOČNA KNJIGA:Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora je na voljo uporabnikom med 5.644 deli slovenskih in tujih avtorjev v digitalnem zapisu mp3, v knjižnici Minke Skaberne v Ljubljani, trenutno kot edini zvočni zapis z naravoslovno oziroma botanično vsebino.
Ob Svetovnem dnevu habitata, 5. oktobra 2020, poklanjamo publikacijo Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora v e-obliki širši javnosti z željo, da bi predhodno izobraževalnemu in socialnemu namenu, sledil še turistični. Gre za spodbujanje zelenega turizma v urbanih zelenih delih mesta Maribor ob upoštevanju štirih temeljnih principov: okoljski, družbeno-socialni, gospodarski in podnebni. Publikacijo Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora v e-obliki si lahko naložite oziroma preberete na tej povezavi….. |
Snemite publikacijo na svoj računalnik:
|
Predstavitev projekta ALERGIJSKI KAŽIPOT
|
Pobudnik tega projekta nastopa tukaj v dvojni vlogi, saj je predsednik obeh nevladnih organizacij, in sicer Hortikulturnega društva Maribor in Zveze Slovenska unija pacientov. Obe nevladni organizaciji s sedežem v Mariboru imata med članstvom strokovnjake iz različnih področij. V okviru tega projekta so svoja znanja dali na razpolago Zvezdana Maurič Vražič, dipl.m.s., spec. klin. dietetike, Mateja Krajnc, dr. med. spec. druž. medicine in Borut Ambrožič, licenciran Varuh gorske narave. Gre za skupen projekt ALERGIJSKI KAŽIPOT na pregleden način izpostavlja najpogostejše povzročitelje alergije na cvetni prah ter posebej izpostavlja t. i navzkrižne alergije. V opisnem delu pa še tipične simptome, preventivne ukrepe in načine zdravljenja v primeru diagnosticirane alergije na cvetni prah. Zdravstvene težave s katerimi se soočajo mnogi, so velikokrat sezonsko pogojene. Tako je tudi v primeru alergija na cvetni prah, ki ga v pogovornem jeziku poznamo, kot seneni nahod.
|
|
Še danes ne vemo točnega vzroke, zakaj se pri nekomu razvije alergija in tudi, zakaj čez noč izgine. Za alergijo na cvetni prah trpi od 20 do 30 odstotkov prebivalstva. Najpogostejše alergije na cvetni prah so alergije na lesko in brezo. Po podatkih NIJZ je na cvetni prah breze in trav preobčutljivih 54 odstotkov odraslih bolnikov s senenim nahodom ali astmo, sledijo trave z 51 odstotki, oljka s 26 odstotki in ambrozija s 4,3 odstotki. Zaradi lažjega razumevanja in pravočasnega ukrepanja zoper to nadležno zdravstveno težavo, sta dve nevladni organizaciji združili moči in razvili inovativni projekt ALERGIJSKI KAŽIPOT.
Pobudnik tega projekta nastopa tukaj v dvojni vlogi, saj je predsednik obeh nevladnih organizacij, in sicer Hortikulturnega društva Maribor in Zveze Slovenska unija pacientov. Obe nevladni organizaciji s sedežem v Mariboru imata med članstvom strokovnjake iz različnih področij. V okviru tega projekta so svoja znanja dali na razpolago Zvezdana Maurič Vražič, dipl.m.s., spec. klin. dietetike, Mateja Krajnc, dr. med. spec. druž. medicine in Borut Ambrožič, licenciran Varuh gorske narave. Gre za skupen projekt Hortikulturnega društva Maribor in Zveze Slovenska unija pacientov, v sodelovanju z ZD Adolfa Drolca Maribor. Zaradi alergije na cvetni prah oz. pelode se pogosto pojavijo še križni alergeni, kar pomeni, da organizem alergika še dodatno reagira na določene prehranske alergene, ki so podrobneje predstavljeni v ALERGIJSKEM KAŽIPOTU. Borut Ambrožič, pobudnik in vodja projekta ob tem izpostavlja: »Alergenost posameznih vrst cvetnega prahu je lahko od zelo visoke, do zelo nizke. Od tega je odvisna tudi teža simptomov, ki pestijo alergike. Poznavanje le teh je v času, ko se še vedno soočamo s posledicami širjenja bolezni COVID 19 izrednega, morebiti tudi življenjskega pomena. Nekateri simptomi, kot so kašelj, solzenje in podobno, so namreč podobni temu nevarnemu virusnemu obolenju. Koledarsko gledano so najbolj izpostavljeni meseci za alergike mesci marec, april, maj, junij ter avgust in september. To je seveda pogojeno s časom cvetenja dreves, trav in plevelov, ki so glavni povzročitelj težav alergikov na cvetni prah«.
Pobudnik tega projekta nastopa tukaj v dvojni vlogi, saj je predsednik obeh nevladnih organizacij, in sicer Hortikulturnega društva Maribor in Zveze Slovenska unija pacientov. Obe nevladni organizaciji s sedežem v Mariboru imata med članstvom strokovnjake iz različnih področij. V okviru tega projekta so svoja znanja dali na razpolago Zvezdana Maurič Vražič, dipl.m.s., spec. klin. dietetike, Mateja Krajnc, dr. med. spec. druž. medicine in Borut Ambrožič, licenciran Varuh gorske narave. Gre za skupen projekt Hortikulturnega društva Maribor in Zveze Slovenska unija pacientov, v sodelovanju z ZD Adolfa Drolca Maribor. Zaradi alergije na cvetni prah oz. pelode se pogosto pojavijo še križni alergeni, kar pomeni, da organizem alergika še dodatno reagira na določene prehranske alergene, ki so podrobneje predstavljeni v ALERGIJSKEM KAŽIPOTU. Borut Ambrožič, pobudnik in vodja projekta ob tem izpostavlja: »Alergenost posameznih vrst cvetnega prahu je lahko od zelo visoke, do zelo nizke. Od tega je odvisna tudi teža simptomov, ki pestijo alergike. Poznavanje le teh je v času, ko se še vedno soočamo s posledicami širjenja bolezni COVID 19 izrednega, morebiti tudi življenjskega pomena. Nekateri simptomi, kot so kašelj, solzenje in podobno, so namreč podobni temu nevarnemu virusnemu obolenju. Koledarsko gledano so najbolj izpostavljeni meseci za alergike mesci marec, april, maj, junij ter avgust in september. To je seveda pogojeno s časom cvetenja dreves, trav in plevelov, ki so glavni povzročitelj težav alergikov na cvetni prah«.
Priporočila za zmanjšanje izpostavljenosti alergenom, ki povzročajo sezonski alergijski rinitis ali alergijo na cvetni prah:
Pomembno pri zdravljenju alergije je izločitev alergena. To je v primeru alergij na cvetni prah oz. pelod težko ali skoraj nemogoče. Vsak mora najprej prepoznati, kateri alergen mu povzroča težave. To lahko najbolj odgovorno stori s pomočjo svojega izbranega osebnega zdravnika. Ta bo opravil začetno diagnostiko, svetoval in predpisal simptomatsko terapijo, bolnika bo spremljal ter ga po lastni strokovni presoji tudi ustrezno napotil k specialistu pulmologu/alergologu. Pri specialistu alergologu se opravijo dodatna diagnostična testiranja ter spremljanje in zdravljenje hujših alergijskih bolezni.
Ob spremljanju koledarja cvetenja ter v obdobju cvetenja pa si lahko pomagamo z določenimi ukrepi, kot so:
Pomembno pri zdravljenju alergije je izločitev alergena. To je v primeru alergij na cvetni prah oz. pelod težko ali skoraj nemogoče. Vsak mora najprej prepoznati, kateri alergen mu povzroča težave. To lahko najbolj odgovorno stori s pomočjo svojega izbranega osebnega zdravnika. Ta bo opravil začetno diagnostiko, svetoval in predpisal simptomatsko terapijo, bolnika bo spremljal ter ga po lastni strokovni presoji tudi ustrezno napotil k specialistu pulmologu/alergologu. Pri specialistu alergologu se opravijo dodatna diagnostična testiranja ter spremljanje in zdravljenje hujših alergijskih bolezni.
Ob spremljanju koledarja cvetenja ter v obdobju cvetenja pa si lahko pomagamo z določenimi ukrepi, kot so:
- Ob spremljanju koledarja cvetenja ter v obdobju cvetenja pa si lahko pomagamo z določenimi ukrepi, kot so:zmanjšati zadrževanje na poljih, travnikih, v gozdovih in parkih,
- zmanjšati zadrževanje na področjih kjer rastejo alergene rastline, za katere vemo, da nanje reagiramo z alergično reakcijo,
- omejitev sprehodov na prostem na čas, ko dežuje ali neposredno po dežju,
- zadrževati se v zaprtih prostorih, ki jih nikoli ne zračimo zjutraj in zvečer,
- zmanjšati, ali če je možno tudi odpovedati delo na polju, vrtu, v gozdu in parkih,
- zmanjšati, ali če je možno tudi odpovedati športne aktivnosti v teh okoljih,
- redno umivanje las, zlasti pred spanjem, saj se pelod ponoči lahko iz posteljnine prenese v oči, nos in pljuča,
- redno zračenje in odlaganje oblek, ki jih nosimo čez dan, v prostorih, kjer ne spimo,
- če je možno, namestitev posebnih okenskih mrež na spalnična okna, ki ne prepuščajo pelodnih zrn,
- izogibati se sprehodov na prostem v jutranjem in opoldanskem času, ko je v zraku največ peloda (v urbanih predelih je večja koncentracija peloda v večernem času),
- izogibati se zračenja bivalnih in delovnih prostorov v času, ko je koncentracija peloda največja,
- izogibati se ali zmanjšati zračenje avtomobila,
- izogibati se ali zmanjšati uporabo klime v avtomobilu (zaradi vnosa peloda preko klimatske naprave v avtomobil),
- razmisliti o montaži posebnega pelodnega filtra v klimatsko napravo avtomobila, v kolikor je to mogoče,
- preživljati čas v hribih, gorah ali ob morju, kjer je manj peloda, v kolikor je to mogoče,
- redno pomivanje tal in ostalih površin v bivalnem in delovnem okolju, itd.
|
|
|
|
Hortikulturno društvo MariborČlanice in člani Hortikultutnega društva Maribor z ljubeznijo in s ponosom ohranjamo 140-letno tradicijo ozelenjevanja našega mesta. Parki, zeleni trgi, drevoredi in mestni gozdovi so dediščina, ki so nam jo za prihodne rodove zapustili predhodniki.
Vse vas, ki cenite lepo in zdravo bivalno okolje, prijazno vabimo, da se nam pridružite. |
Novice/ 2020, Pregled zadnjih novic |
|
|
Naše dejavnostiNameni in cilji Hortikulturnega društva Maribor:
|
Aktivnosti Hortikulturnega društva Maribor
- organizacija strokovnih predavanj (vsaj dveh, spomladi in jeseni), na katera bomo povabili predavatelje, ki delujejo v drugih društvih, na inštitutih, fakultetah, vrtnarijah,…
- prireditev vsaj enega strokovnega izleta po Sloveniji ali v tujino ( združen z ogledom razstave, sejma, proizvodnje, vrtnega centra,…)
- Slovesna podelitev plaket in pohval Zlata vrtnica za minulo leto
- izvedba hortikulturnih dejavnosti v sodelovanju z občinami, vrtnarji, drevesničarji,
- razpis fotografskega natečaja s področja hortikulture za članice in člane društva
- udeležba na delavnicah, predavanjih in prireditvah, ki jih organizirajo sorodna društva in inštitucij
Donatorji
Naše društvo deluje s pomočjo sredstev, ki nam jih podarijo občine, podjetja in posamezniki. Na tem mestu se za vsa podarjena sredstva najlepše zahvaljujemo, še posebej pa smo hvaležni vsem donatorjem, ki so nam prijazno pomagala in tako omogočila delovanje našega društva oziroma so na različne načine podprla naše dejavnosti.
Občine, s katerimi sodelujemo
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|