Sprehod po praških vrtovih z Drštvom SVZ
Soljenje cest in pločnikov pripomore k taljenju snega in ledu, zato so te površine dovolj suhe in varne za vožnjo in hojo. Prekomerna in nenehna raba soli povzroča poškodbe na drevju in grmovnicah, ki rastejo v bližini pločnikov in cest. Rastline poškodujeta slan vodni pršec ali vodna raztopina soli, ki pronica v zemljo, ponavadi pa jih prizadene kombinacija obeh.
Kako prepoznamo poškodbe?
Najhitreje jih opazimo na zimzelenih iglavcih, saj iglice vej, ki so obrnjene proti cesti, porjavijo že februarja in marca. Rjavenje se prične na konici iglice in poteka proti njeni osnovi, najbolj pa postane opazno spomladi in poleti. Če se poškodbe nadaljujejo, iglice odpadejo in veje ogolijo. Fotosinteza se zmanjša, z njo pa seveda prehranjenost in prirast dreves, ki z leti oslabijo in končno odmrejo.
Pršeča slana voda poškoduje brste listavcev, ki se odprejo počasi ali pa sploh ne, nanjo so še posebno občutljivi cvetni popki. Poškodbam je zelo izpostavljeno tudi lubje dreves, zlasti tistih s tanko skorjo, ki je značilna za breze. Listi prizadetih dreves so manjši, svetleje zeleni in imajo ožgane listne robove, veje in poganjki se sušijo, prirast mladih poganjkov pa je zmanjšana. Jeseni se listje obarva prezgodaj in kmalu odpade. Razlike v debelini listne ploskve so odraz rastnih razmer in obsega poškodb dreves, ki se spreminjajo iz leta v leto.
Sol najbolj prizadene tiste dele drevesnih krošenj, ki so bliže cestišču, njihova rast je zato enostranska in nesimetrična. Nevarnost poškodb se zmanjšuje z oddaljenostjo drevesa od roba prometne površine. Nanjo ne vpliva samo količina porabljene soli, temveč tudi pogostnost zmrzovanja in taljenja snega in ledu, temperature in veter.
Vpliv soli na rast rastlin
Sol, natrijev klorid , ki ga absorbirajo drevesa in zemlja, vpliva na sprejem hranil in vode. Natrij ovira dostopnost kalija, kalcija in magnezija, ki postanejo zato drevesom nedostopni. Prekomerna količina tega elementa v tleh pa povzroči tudi razpad strukturnih delcev prsti, zaradi česar se zmanjšata njeni prepustnost in zračnost. Tla postajajo vedno bolj zbita, v takšnih razmerah pa drevesne korenine iz njih ne morejo sprejemati vode.
Zaradi osmotskega pritiska, ki zadržuje vodo v tleh, je ta rastlinam težko dostopna. V tleh s povišano vsebnostjo soli pa korenine še težje sprejemajo vodo, lahko se celo zgodi, da prične voda iz listnih celic prehajati nazaj v zemljo. Sol dobesedno izsuši listne celice in povzroči rjavenje in odpadanje listov.
Nastanek in obseg poškodb lahko zmanjšam!
Čeprav za taljenje snega in ledu že dalj časa obstajajo manj škodljivi pripravki, je sol najbolj priljubljena, saj je na voljo v velikih količinah, je poceni in učinkovita. Prav zato raba natrijevega klorida za posipavanje pohodnih in cestnih površin ne bo opuščena. Kljub temu lahko z nekaterimi dobro premišljenimi in načrtovanimi ukrepi zmanjšamo poškodbe dreves in grmovnic, s tem pa tudi gospodarsko škodo, ki nastaja zaradi pretirane rabe soli .
Vsa drevesa so občutljiva na sol, vendar jo nekatere vrste nekoliko bolje prenašajo. Mednje sodijo ostrolistni javor, divji kostanj, breza, jesen, ginko, gledičija, črni oreh, topol, češnja, hrast, robinija, tisa, ambrovec in mehurnik.
Sol se v vodi dobro topi, zato jo pred pričetkom spomladanske rasti dreves z intenzivnim zalivanjem izperemo iz območja korenin. Polovico topne soli naj bi iz tal odstranili že s 150 litri vode, izprana kalij in magnezij pa nadomestimo z gnojili.
Če v tla s previsoko koncentracijo natrija vdelamo sadro (kalcijev sulfat), bo kalcij izpodrinil natrij, razpadanje strukturnih delcev tal se bo zmanjšalo, povečali pa se bosta zračnost in prepustnost zemlje.
Drevesa naj bodo zasajena čim dlje od roba ceste in dometa trosilcev soli.
Poškodovanim drevesom pomagamo s skrbnim vzdrževanjem, z rednim zalivanjem, gnojenjem in obrezovanjem. Tako vzdržujemo rastline v dobri kondiciji, bolezni in škodljivci namreč najraje in najprej napadejo oslabele rastline.
Drevesom zelo škodujejo kupi slanega snega, naloženi v bližini debel. Tako, kakor ga odvažamo s parkirišč, ga lahko odstranimo tudi izpod dreves.
Folije, s katerimi zaščitimo debla in območje korenin, onemogočajo dostop pršeče in tekoče slane vode.
Zimsko soljenje površin v parkih, drevoredih in na zelenih trgih prizadene vse rastline. Količine porabljene soli lahko zmanjšamo že, če se obujemo zimskemu času in zasneženim potem primerno. Mlajši in starejši obiskovalci parkov se vedno razveselimo naravne snežne odeje, ki v mesto vnese občutenje zimske prirode, za rastline pa je pogoj za njihovo preživetje.
Lea Zinauer in Karin Bejo
Kako prepoznamo poškodbe?
Najhitreje jih opazimo na zimzelenih iglavcih, saj iglice vej, ki so obrnjene proti cesti, porjavijo že februarja in marca. Rjavenje se prične na konici iglice in poteka proti njeni osnovi, najbolj pa postane opazno spomladi in poleti. Če se poškodbe nadaljujejo, iglice odpadejo in veje ogolijo. Fotosinteza se zmanjša, z njo pa seveda prehranjenost in prirast dreves, ki z leti oslabijo in končno odmrejo.
Pršeča slana voda poškoduje brste listavcev, ki se odprejo počasi ali pa sploh ne, nanjo so še posebno občutljivi cvetni popki. Poškodbam je zelo izpostavljeno tudi lubje dreves, zlasti tistih s tanko skorjo, ki je značilna za breze. Listi prizadetih dreves so manjši, svetleje zeleni in imajo ožgane listne robove, veje in poganjki se sušijo, prirast mladih poganjkov pa je zmanjšana. Jeseni se listje obarva prezgodaj in kmalu odpade. Razlike v debelini listne ploskve so odraz rastnih razmer in obsega poškodb dreves, ki se spreminjajo iz leta v leto.
Sol najbolj prizadene tiste dele drevesnih krošenj, ki so bliže cestišču, njihova rast je zato enostranska in nesimetrična. Nevarnost poškodb se zmanjšuje z oddaljenostjo drevesa od roba prometne površine. Nanjo ne vpliva samo količina porabljene soli, temveč tudi pogostnost zmrzovanja in taljenja snega in ledu, temperature in veter.
Vpliv soli na rast rastlin
Sol, natrijev klorid , ki ga absorbirajo drevesa in zemlja, vpliva na sprejem hranil in vode. Natrij ovira dostopnost kalija, kalcija in magnezija, ki postanejo zato drevesom nedostopni. Prekomerna količina tega elementa v tleh pa povzroči tudi razpad strukturnih delcev prsti, zaradi česar se zmanjšata njeni prepustnost in zračnost. Tla postajajo vedno bolj zbita, v takšnih razmerah pa drevesne korenine iz njih ne morejo sprejemati vode.
Zaradi osmotskega pritiska, ki zadržuje vodo v tleh, je ta rastlinam težko dostopna. V tleh s povišano vsebnostjo soli pa korenine še težje sprejemajo vodo, lahko se celo zgodi, da prične voda iz listnih celic prehajati nazaj v zemljo. Sol dobesedno izsuši listne celice in povzroči rjavenje in odpadanje listov.
Nastanek in obseg poškodb lahko zmanjšam!
Čeprav za taljenje snega in ledu že dalj časa obstajajo manj škodljivi pripravki, je sol najbolj priljubljena, saj je na voljo v velikih količinah, je poceni in učinkovita. Prav zato raba natrijevega klorida za posipavanje pohodnih in cestnih površin ne bo opuščena. Kljub temu lahko z nekaterimi dobro premišljenimi in načrtovanimi ukrepi zmanjšamo poškodbe dreves in grmovnic, s tem pa tudi gospodarsko škodo, ki nastaja zaradi pretirane rabe soli .
Vsa drevesa so občutljiva na sol, vendar jo nekatere vrste nekoliko bolje prenašajo. Mednje sodijo ostrolistni javor, divji kostanj, breza, jesen, ginko, gledičija, črni oreh, topol, češnja, hrast, robinija, tisa, ambrovec in mehurnik.
Sol se v vodi dobro topi, zato jo pred pričetkom spomladanske rasti dreves z intenzivnim zalivanjem izperemo iz območja korenin. Polovico topne soli naj bi iz tal odstranili že s 150 litri vode, izprana kalij in magnezij pa nadomestimo z gnojili.
Če v tla s previsoko koncentracijo natrija vdelamo sadro (kalcijev sulfat), bo kalcij izpodrinil natrij, razpadanje strukturnih delcev tal se bo zmanjšalo, povečali pa se bosta zračnost in prepustnost zemlje.
Drevesa naj bodo zasajena čim dlje od roba ceste in dometa trosilcev soli.
Poškodovanim drevesom pomagamo s skrbnim vzdrževanjem, z rednim zalivanjem, gnojenjem in obrezovanjem. Tako vzdržujemo rastline v dobri kondiciji, bolezni in škodljivci namreč najraje in najprej napadejo oslabele rastline.
Drevesom zelo škodujejo kupi slanega snega, naloženi v bližini debel. Tako, kakor ga odvažamo s parkirišč, ga lahko odstranimo tudi izpod dreves.
Folije, s katerimi zaščitimo debla in območje korenin, onemogočajo dostop pršeče in tekoče slane vode.
Zimsko soljenje površin v parkih, drevoredih in na zelenih trgih prizadene vse rastline. Količine porabljene soli lahko zmanjšamo že, če se obujemo zimskemu času in zasneženim potem primerno. Mlajši in starejši obiskovalci parkov se vedno razveselimo naravne snežne odeje, ki v mesto vnese občutenje zimske prirode, za rastline pa je pogoj za njihovo preživetje.
Lea Zinauer in Karin Bejo