Projekt ZVONČKIJADA ponovno privabil številne galantofile

Botanični vrt Univerze v Mariboru gostil projekt ZVONČKIJADA 2026

Po enoletnem premoru so ljubitelji zvončkov ponovno prišli na svoj račun. Botanični vrt Univerze v Mariboru je v petek 27. februarja 2026 na stežaj odprl vrata za vse galantofile in tiste, ki bi to želeli postati.
Udeležence dohodka sta po poteh Botaničnega vrta Univerze v Mariboru popeljala Borut Ambrožič , predsednik Hortikulturnega društva Maribor in Meta Pivec, Botanični vrt Univerza v Mariboru.!

Ob članicah in članih Hortikulturnega društva Maribor in Društva ljubiteljev Botaničnega vrta UM so se vodenja udeležili tudi študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT Maribor). 
Ti so v okviru triletnega projekta ForestWell, ki ga je vodila VSGT Maribor, v Botaničnem vrtu UM posadili več dreves. 

EU projekt Erasmus+, ForestWell, ki se je zaključil konec lanskega leta, in ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, v ospredje postavlja pomen gozdnega turizma, gozdnega velnesa on gozdne kulinarike. Na evropski ravni je povezal 6 držav: Slovenijo, Finsko, Islandijo, Dansko, Portugalsko in Irsko.  


Projekt ZVONČKIJADA je bil prvič izveden leta 2021 na pobudo predsednika Hortikulturnega društva Maribor, Boruta Ambrožiča. 
Njegova izjava ob letošnjem dogodku: ‘Pred 15 leti sem pridobil licenco za Varuha gorske narave. Na izobraževanjih smo se seznanili tudi o ogroženih in varovanih oziroma zaščitenih rastlinskih vrstah v Sloveniji. Med njimi vsekakor izstopa navadni mali zvonček, ki smo ga v prehodnem obdobju med zimo in pomladjo vajeni videti tako rekoč na vsakem koraku. Ena od pomembnih nalog nas varuhov je tudi izobraževanje in ozaveščanje ljudi o naravovarstvenih načelih in posredno o ogroženih in zaščitenih vrstah pri nas. Botanični vrt UM je idealen učni poligon za take ozaveščevalne akcije, zato smo hitro našli skupni jezik in cilj’. 

Botanični vrt UM
——————--
Boranični vrt UM leži na območju nekdanjega grajskega vrta. V bližini je grad Hompoš, v katerem ima danes sedež Fakukteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, pod katerim okriljem je tudi vrt. Ob tem, da je vrt od leta 2002 odprl vrata za širšo javnost, je tudi učni poligon za njihove študente. V vrtu uspevajo številne avtohtone in tuje drevesne vrste, grmovnice, zdravilne rastline in  vodne rastline. V vrtu lahko najdete tudi 75 ogroženih rastlinskih vrst. Več o njem na: www.botanicnivrt.um.si 

Hortikulturno društvo Maribor
————————————--
Društvo je bilo ustanovljeno že leta 1869 pod imenom ‘Mariborsko olepševalno društvo’. Je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji. Do 2. svetovne vojne je bilo zadolženo za zasaditev in nego vseh zelenih javnih površin mesta Maribor. Mariborski Mestni park, Tomšičev in drugi mestni drevoredi ter mnoge ostale zelene oaze mesta so dediščina tega društva. 
Kasneje je skrb za zelene javne površine prevzela lokalna skupnost, strokovne službe in za to zadolžena javna podjetje. Hortikulturno društvo Maribor ostaja zavezano trajnostnim projektom, po katerih izstopa še danes. 

Ozaveščevalna akcija ZVONČKIJADA je bila prvič izvedena leta 2021 in postavlja v ospredje ene prvih znanilcev spomladi - zvončke. Med prve znanilce spomladi prištevamo še: črni teloh (Helleborus niger), trobentico (Primula vulgaris), spomladansko torilnico (Omohalodes verna) in druge spomladanske rastline 

Naravno rastoče so v Sloveniji tri vrste zvončkov: navadni mali zvonček (Galantus nivalis), pomladanski veliki zvonček (Leucojum vernum) in poletni veliki zvonček (Leucojum eestivum).

Eden največjih strokovnjakov na tem prodročju pri nas je dr. Jože Bavcon, univ. dipl. biologije in direktor Botaničnega vrta v Ljubljani. Ta je na tej lokaciji že vse od leta 1810. Z ustanovitvijo Ljubljanske univerze je vrt v dvajsetih letih prejšnjega stoletja prešel pod njeno okrilje. 
Dr. Jože Bavcon je tudi avtor knjige Navadni mali zvonček in njegova raznolikost v Sloveniji (2008).
Novo, tretjo dopolnjeno izdajo je predstavil ob začetku letošnjega festivala zvončkov v Botaničnem vrtu, z naslovom Navadni mali zvončki (Galanthus nivalis L): Sorte v Sloveniji. V knjigi so predstavljene vse nove sorte, z vključno letos priznanimi štirimi sortami v Sloveniji, z odobrenimi imeni: ‘Perlice’, ‘Carsinal’s Har’, ‘Jacob’s Shell’ in ‘Zeleni dol’. 

Zbirka zvončkov v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani obsega že več kot 8900 enot. Slovenske sorte navadnega malega zvončka so bile prvič v tujini registrirane leta 2013 pri organizaciji The Royal General Bulbgrowers Association. V rodu malih zvončkov je opisanih 19 vrst, poleg tega pa je poznanih tudi preko 500 sort. Nove kombinacijie zvončkov še vedno nastajajo, tako v naravi, kot v zbirki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. 

Navadni mali zvonček (Galantus nivalis)
—————————————————-
V Sloveniji raste ena sama vrsta iz rodu navadnih zvončkov. Navadni mali zvonček spada v razred enokaličnic (Liliopsida), red beluševcev (Asparagales), družino narcisovk (Amaryllidaceae) in v rod Galanthus. Latinsko ime navadnega malega zvončka izpooatavlja belino njegovih cvetov, ‘galnthus’ (mlečno bel) in ‘nivalis’ (snežen). 
V angleško govorečih deželah je znan pod imenom Snowdrop, v nemških pa pod imenom Kleine Schneeglöckhen. 
Je najbolj razširjena vrsta pri nas. Običajno ga najdemo v skupinah, na travnikih, gozdnih robovih in gozdnih jasah, grmov jih, sadovnjakih. Tipična rastišča navadnega malega zvončka so vlažna, globoka in humusna tla. Ne ustrezajo jim močvirnata tla, stoječe vode in gnojeni travniki. Iz do 2 centimetra velike čebulice najprej poženeta dva črtna lista, nato pa neolistano steblo, ki je veliko med 10 in 25 centimetrov. Lista sta ploščata in temno zelene barve. Glede na geografsko lego in vremenske razmere, lahko zacvetijo že decembra. To je pogosto v slovenski Istri, drugod pa običajno zacvetijo med februarjem in  aprilom. Navzdol povešen cvet je zvončkaste oblike. Od tod tudi izvor poimenovanja zvonček. Cvet ima 3 popolnoma bele  zunanje in 3  notranje cvetne liste. Notranji cvetni listi so krajši, z značilno zeleno pego v notranjosti, ki je v obliki narobe obrnjene črke ‘V’. Razmnožuje se z delitvijo čebulice in s semeni. Po oploditvi cveta, cvetni listi odpadejo, nato pa se razvije tulec s podolgovatimi semeni. Po cvetenju in dozoritvi semen, zvonček počiva. 
Spada v kategorijo strupenih rastlin. 

Pomladanski veliki zvonček (Leucojum vernum)
————————————————————--
Pomladanski veliki zvonček spada v razred enokaličnic, red beluševcev, družino narcisovk in rod leucojum. V Sloveniji je poznan tudi pod imeni: norica, kronica, zlati zvonček, ceplen. Rastišča tega zvončka so vlažni gozdovi, travniki in mokri zamočvirjeni predeli. Rastišči malega in velikega zvončka se le redkokdaj stikata. Pomladanski veliki zvonček je manj pogost, kot njegov sorodnik navadni mali zvonček. Med 10 do 30 centimetrov veliko cvetno steblo je brez listov. Iz čebulice običajno izrašča eden cvetni pecelj, izjemoma tudi dva. Ta ima na vrhu enega ali dva povešena zvonasta cveta. Notranji in zunanji cvetni listi so enako veliki. Cveti med marcem in aprilom. 
Razmnožuje se z delitvijo čebulice in s semeni. 
Spada v kategorijo strupenih rastlin.

Poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum)
——————————————————--
Je izredno redek sorodnik pomladanskega velikega zvončka. V severnem delu Slovenije sploh ne raste.
Najbolj mu ustrezajo poplavljena in močvirna rastišča. Pri nas je poznan tudi pod imeni: velikanska snežinka, poletna snežinka, rosnca, idr. Na vrhu neolistanega stebla, ki doseže tudi do 60 centimetrov višine, se na začetku poletja razvije 3 do 7 cvetov. Ti so podobni cvetu pomladanskega velikega zvončka. Zacveti med majem in junijem. 

Portal SporociVrsto.si 

—————————--
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je za namene beleženja raznolikosti navadnega malega zvončka in prepoznavanju slovenske naravne dediščine vzpostavil portal SporociVrsto.si.
Namenjen je vsem, ki želijo aktivno sodelovati pri odkrivanju in ohranjanju narave. 
Ljubitelje narave vabijo, da se registrirajo, nato pa fotografirano rastlino vnesejo na portal. 
V bazi podatkov so trenutno informacije o nekaterih izbranih rastlinskih in živalskih vrstah Natura 2000. Med rastlinami so to: navadni mali zvonček ali zvonček, lepi čeveljc ali Marijini šolnci, zdravilna strašnica ali Jožefova brada in šotni mahovi, ki jih je v Sloveniji okoli 30 vrst. Med živalskimi vrstami pa: mehkušci, hrošči in izbrani sesalci.

Natura 2000
—————-
Natura 2000 so zavarovana območja in naravne vrednote, območja posebnega pomena. V Sloveniji je 355 takih območij, ki pokrivajo okoli 37 odstotkov celotnega ozemlja države. Slovenija se razteza na površini 20.273 kvadratnih kilometrov. V Sloveniji živi okrog 3.500 rastlinskih in okrog 22.000 živalskih vrst. 
Med njimi je več kot 2000 vrst uvrščenih na ‘rdeči seznam’ (seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst). Zavarovanih je več kot 300 rastlinskih in več kot 800 živalskih vrst.
Z Naturo 2000 v Sloveniji varujemo 27 rastlinskih vrst,  205 živalskih vrst in 60 tipičnih naravnih okolij. 

Zaščita zvončka
———————-
Zvonček je v številnih državah zakonsko zaščiten. Zaščito uživa tudi v Sloveniji, in sicer:
- z Uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah (UL RS, št. 46/04)
- z Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi vrstami CITES in Zakonom o ratifikaciji konvencije CITES 
- z Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na rdeči seznam (UL RS, št. 82/02)
Prepovedano je odtujili podzemne dele in semena zvončkov.
Dovoljeno je nabiranje malih zvončkov za osebno rabo in v zelo omejenih količinah.  

Zanimivosti glede zvončkov
————————————-
Zvončki spadajo v skupino strupenih rastlin, ki vsebujejo različne halucinogene spojine. Šamani ali vrači nekaterih domorodnih ljudstev so z uživanjem delčkov čebulic padali v trans oziroma doživljali videnja. 
Toda pozor! Zvončki so strupeni in zdravju nevarni, zato je tako početje skrajno neodgovorno, zdravju škodljivo in nezakonito. Podzemni deli zvončkov so z razlogom zaščiteni s številnimi predpisi. 

Zbiratelji redkih zvončkov so pripravljeni plačati visoke zneske za posamezno čebulico. Galantofili v Veliki Britaniji so znani zbiratelji zvončkov, ki so za njih pripravljeni odšteti med sto in več sto funtov.