NOVICE

Napovednik udeležbe Boruta Ambrožiča, predsednika Hortikulturnega društva Maribor na prvi regijski konferenci »Slovensko kmetijstvo in gastronomija«

V ponedeljek, 20.1.2020 bo Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru bo v organizaciji Delovne skupine Slovenija – evropska regija gastronomije 2021 pri MKGP potekala prva regijska konferenca »Slovensko kmetijstvo in gastronomija«. Projekt Slovenija ‒ Evropska gastronomska regija 2021 je usmerjen v povečevanje kakovosti življenja. Vključuje priložnosti za izobraževanje na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega razvoja gastronomije. Krepi nacionalno promocijo kulinarike in gastronomije ter ustvarja sinergijo z lokalnimi okolji oziroma kulturami. Spomnimo, da Hortikulturno društvo Maribor  v letu 2020 razvija trajnostno-gastronomski projekt, s katerim bo povezal ponudnike mariborske kulinarike in širši javnosti predstavil uporabo cvetlic v kulinariki. Več o konferenci, na tej povezavi: http://www.fkbv.um.si/index.php

Hortikulturno društvo Maribor podpira poziv PIC-a, Umanotere, društva Focus, Greenpeace Slovenija, da naj Vlada RS podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati

​Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji. Od leta ustanovitve oz. 1869 dalje deluje na področju varstva okolja in ohranjanja narave, turizma, naravne in kulturne dediščine in kulture. V letošnjem letu smo v projektu NARAVA IN MESTO: SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS zasledovali vsebine, ki prispevajo k varovanju okolja, so trajnostno naravnane ter se nanašajo na temo podnebnih sprememb. V okviru tega projekta smo bili na natečaju Pošte Slovenije izbrani za izdajo t. i razglednične dopisnice.
Več o tem najdete tudi na teh povezavah:  https://www.vetrinjski-dvor.si/dogodki/narava-in-mesto/ ; https://mariborinfo.com/novica/lokalno/hortikulturno-drustvo-maribor-in-castitljivih-150-let/224328 ; https://mariborinfo.com/novica/lokalno/kako-se-je-v-mariboru-skozi-cas-spreminjala-urbana-narava/212063 Tudi sicer smo trajnostno orientirani in zavezani 17 ciljem EU Agende 2030.
V letu 2020 planiramo veliko kampanjo osveščanja javnosti o pomenu ozelenitev urbanih delov mest, ki smo jo začeli že v letošnjem letu s prvo fazo projekta »Uporabnost avtohtonih rastlinskih vrst za zelene strehe v urbanem okolju«.
Poziv, da naj Vlada RS podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati, podpiramo kot trajnostna organizacija.

Nataša Grandovec, članica Hortikulturnega društva Maribor (HDM) in društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM), med ustvarjalci 6. urbane likovne kolonije Milene Lah v Vetrinjskem dvoru med 30.09 - 04.10.2019

​V okviru Hrvaškega kulturnega društva v Mariboru deluje likovna sekcija Milena Lah, v sklopu katere članice in člani skrbijo za izvajanje in ohranjanje likovnih vsebin v Mariboru in regiji. Mariborska urbana kolonija, tokrat že šesta po vrsti, je posvečena akademski kiparki Mileni Lah. Ustvarjalci 6. urbane likovne kolonije Milene Lah so v Vetrinjskem dvoru ustvarjali med 30.09 - 04.10.2019.  Kritik Mario Berdič Codellapa je ob lanskoletni koloniji zapisal sledeče: »Mariborske urbane kolonije Milene Lah so nekaj posebnega, saj gre 1. za dogajanje v starem oziroma zgodovinskem središču mesta, kar omogoča sodelujočim sprejemanje odmevov tako arhaičnega kot tudi sodobnega navdiha, 2. umetnice in umetniki ustvarjajo po zanimivih starih dvoriščih (z izjemo I. kolonije) in hkrati po cestah, 3. ustvarjanje je javno, kar pomeni, da so meščani vabljeni k ogledu poteka kolonije, torej ne samo na ogled otvoritve razstave že nastalih likovnih del, ampak lahko opazujejo procesualnost nastajanja umetnine, seveda tudi ob pogovoru z umetnicami in umetniki, 4. četudi tematika oziroma motivika ni predpisana, se sodelujoči praviloma odločijo sprejeti izziv mesta in hkrati ustvarjajo v najrazličnejših tehnikah in zvrsteh, od slikarstva in kiparstva preko fotografije do instalacije, videa, nakita itn, kar je sicer prava redkost, saj so kolonije običajno le enozvrstne, ter končno 5. prireditve potekajo v organizaciji HKDM, združujoč slovenske in hrvaške umetnike v tradicionalno odprtem in komunikativnem mestu Maribor, ponovno dokazujoč da umetnost ne pozna meja, kar se sicer sliši kot obrabljena floskula, vendar popolnoma drži, v posmeh politiki«.  V galeriji HKDM na Partizanski cesti 12 v Mariboru so javnosti predstavili svoja umetniška dela, nastala v okviru 6. urbane likovne kolonije Milene Lah: Nataša Grandovec, Milan Ketiš, Marijan Mirt, Irena Pamič, Maja Šivec in Slađana Matić Trstenjak.
Nataša Grandovec je rojena leta 1973 v Mariboru. Univerzo Guildhall v Londonu (danes Metropolitan University) je dokončala leta 2000 in prejela diplomo prve stopnje-Higher National Diploma. Istega leta se je vpisala na Nova Scotia College of Art and Design v Halifaxu na Novi Škotski v Kanadi in ga dokončala leta 2002 ter s tem pridobila naziv Bachelor of Fine Arts. Nakit izdeluje v ateljeju v Mariboru, ukvarja pa se predvsem z izdelovanjem nakita iz srebra, ob tem pa uporablja veliko različnih tehnik, od starodavnih, kot je emajliranje, do najbolj modernih, kot je 3D tisk. Je podpredsednica DLUM (Društva likovnih umetnikov Maribor) in članica Hortikulturnega društva Maribor (HDM). Je prejemnica priznanja DLUM za kakovostno postavitev 2017,  bronastega priznanja za Umetniške delavnice emajliranega nakita v kategoriji socialnih inovacij, Štajerske gospodarske zbornice 2017
bronastega priznanja za Zgodbo stare trte- protokolarno darilo, Štajerska gospodarska zbornica 2018, itd.
Milan Ketiš živi in ustvarja v Mariboru in Ljubljani. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. Zanimajo ga predvsem teme, povezane s človekovim odnosom do narave in do samega sebe. Zaključuje magistrski študij z naslovom naloge »Prostor duhovnega, človeškega, narave in kulture«.
Marijan Mirt je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer si je pridobil naziv mag. artium. Je član DLUM (Društva likovnih umetnikov Maribor), ZDLSU (Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov), ULUPUH (Društva hrvaških likovnih umetnikov) in HKDM (Hrvaškega kulturnega društva Maribor). Je prejemnik številnih nagrad in priznanj, med katerimi izstopa leta 2017 prejeta prestižna Zlata medalja za kiparstvo na Pariškem salonu Société Nationale des Beaux-Arts / Louvre.
Irena Pamič je diplomirala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Je profesorica likovne vzgoje in izkušena mentorica izvedenih umetniških delavnic v sodelovanju z UGM, Zavodom MARS, KIBLA, itd.
Fotografinja Maja Šivec deluje kot kulturna ustvarjalka. Že vrsto let se posveča upodobitvi človeškega telesa, na način, ki ga je uveljavil veliki mojster fotografije Robert Mapplethorpe. Diplomirala je na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, na oddelku za likovno umetnost. Samostojno in skupinsko razstavlja doma in po svetu. Za svoja dela je prejela že mnogo priznanj in nagrad, med katerimi izpostavlja razstavno nagrado na 69. mednarodnem salonu Japonske. Je članica izvršnega odbora Fotografske zveze Slovenije ter Zveze kulturnih društev Maribor.
Magistra likovnih umetnosti Slađana Matić Trstenjak je rojena v Doboju v Bosni in Hercegovini. Leta 2010 je uspešno zaključila študij slikarstva na Akademiji likovnih umetnosti v Širokem Brijegu Univerze v Mostarju. Danes živi in ustvarja v Mariboru. Je podpredsednica DLUM (Društva likovnih umetnikov Maribor) in članica HKDM (Hrvaškega kulturnega društva Maribor). Za svoje umetniško delo je leta  2016 prejela nagrado DLIM

Hortikulturno društvo Maribor med novimi podpisniki Listine raznolikosti Slovenija

Dne 14.11.2017, ko je bila slavnostno vzpostavljena Listina raznolikosti Slovenija, jo je podpisalo prvih 59 slovenskih organizacij. Tem so se v letošnjem letu pridružile tudi nove organizacije iz Štajerske, ki v svoje delovanje vključujejo raznolikost ter spoštovanje načela enakosti in nediskriminacije:  Hortikulturno društvo Maribor, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, Doba Fakulteta, Center za pomoč na domu Maribor, Zveza Slovenska unija pacientov, Pokrajinski arhiv Maribor, Učni poligon za samooskrbo Dole v občini Poljčane in občina Lovrenc na Pohorju. Slednja je na tem koncu Slovenije prva med podpisniki lokalnih skupnosti ter druga na slovenski ravni, ob mestni občini Ljubljana. Raznolikost je pomembna, ker je to v skladu z zakonom, ker krepi ekonomsko uspešnost organizacije, ker izboljšuje organizacijsko kulturo podjetja, ker omogoča pogled naprej in ker predvideva demografske in organizacijske spremembe  s katerimi se soočamo na globalni ravni.
Slavnostni dogodek podpisa in podelitve listin novim podpisnikom je potekal 10. decembra 2019 v prostorih Muzeja za arhitekturo v Ljubljani.  Prisotne so nagovorili Barbara Zupančič, vodja projekta I.D.E.A.S., Listina raznolikosti Slovenija, njegova ekscelenca Marco Hennis, veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Republiki Sloveniji in Miha Lobnik, Zagovornik načela enakosti, ki je bil tudi častni pokrovitelj dogodka. Raznolikost v družbi, z doslednim dokazovanjem načel enakosti in vključenosti vseh članov (tudi zaposlenih), od nekdaj predstavlja vir napredka in razvoja ter posledično zagotavlja boljše poslovne rezultate. Listina povezuje in krepi izmenjavo izkušenj ter znanj na področju upravljanja z raznolikostjo, združuje obstoječe dobre prakse in spodbuja razvoj novih praks ter širitev načel upravljanja raznolikosti v gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacijah.
​
Picture
Marko Rakovnik (župan občine Lovrenc na Pohorju), prof. ddr. Ana Vovk Korže (vodja Učnega poligona za samooskrbo Dole v občini Poljčane), Miha Lobnik (Zagovornik načela enakosti), dr. Tanja Angleitner (direktorica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor), Borut Ambrožič (predsednik Hortikulturnega društva Maribor in Zveze Slovenska unija pacientov), mag. Barbara Žgajner (direktorica Centra za pomoč na domu Maribor)
Od leta 2017 dalje se nacionalnim Listinam raznolikosti, ki je vzpostavljena tudi v Sloveniji, pridruži med 500 in 600 novih podjetij, organizacij in institucij. Evropska platforma Listin raznolikosti, ki združuje 21 držav podpisnic, članic EU,  v poročilu 2018 poroča o pridruženih 8.000 evropskih podjetjih, ki zaposlujejo več kot 18 milijonov ljudi.  V povprečju se na leto tej družbeno odgovorni mreži pridruži med 500 in 600 novih podjetij, organizacij in institucij. Listina raznolikosti vključuje 6 načel, ki spodbujajo podpisnike k razvoju organizacijske kulture, ki temelji na enakih možnostih, vzajemnem spoštovanju, sprejemanju in vključevanju raznolikih zaposlenih, ustvarjanju raznolikega in vključujočega okolja, upoštevanju in širjenju načel raznolikosti na vseh ravneh organizacije, prepoznavanju raznolikih strank, oblikovanju politik raznolikosti in širjenju svoje zavezanosti načelom ter politike raznolikosti vsem deležnikom.
Med dosedanjimi podpisniki Listine raznolikosti Slovenija s sedežem v Mariboru so še: Etika d.o.o., Zaposlitveni center AVANTUS, Zaposlitveni center Zavod Dlan, ISS Facility Services d.o.o., Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d.

Predsednik Zveze Slovenska unija pacientov, Borut Ambrožič med letošnjimi prejemniki nagrade HORUS 2019 v kategoriji posebna priznanja

​Borut Ambrožič je po izobrazbi univerzitetni diplomiran pravnik. Ob zavedanju, da se učenje po opravljeni diplomi pravzaprav šele začenja, se je podiplomski študij odločil nadaljevati na področjih, ki so njim povezana tako vsebinsko, kakor tudi karakterno. Pridobivanj novih znanj nadaljuje na področju marketinga in socialne gerontologije. Na področju nevladnih organizacij je dejaven že od otroštva dalje. Leta 2011 je bil imenovan za člana Sveta Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. Leta 2015 je bil imenovan v Delovno skupino za pripravo Zakona o nevladnih organizacijah v javnem interesu.  S strani nevladnih organizacij je bil imenovan še v Medresorsko komisijo za zagotavljanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito, kjer je pokrival zlasti področje zdravstvene obravnave in oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito. Od leta 2016 je kot predstavnik nevladnih organizacij s področja varstva potrošnikov in varovanja zdravja, eden od 17 članov Komisije za ravnanje z GSO, ki jo je Vlada Republike Slovenije ustanovila za spremljanje stanja in razvoja na področju ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi. Od leta 2015 je predstavnik nevladnih organizacij v Odboru za spremljanje Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija 2014-2020. Veliko število društev oz. nevladnih organizacij sodeluje z njim že vrsto let v obliki izvedb seminarjev ali predavanj na temo pacientovih pravic in dolžnosti, socialnega varstva ali zdravstvene preventive. Njegova pripravljenost nuditi pomoč potrebnim se manifestira v različni dolgoletnih oblikah delovanja in aktivnostih v humanitarnih organizacijah, kot so npr: Rotaract club Maribor (ustanovitelj in prvi regionalni koordinator), Rotary klub Maribor – Park (ustanovitelj in prvi predsednik), Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor (član, vodja projektov), Društvo za boj proti raku Štajerske – Maribor (podpredsednik, vodja projektov), Zveza Slovenska unija pacientov (predsednik, vodja projektov), Unicef Slovenija (vodja/komisar projekta Otrokom prijazno Unicefovo mesto Maribor do leta 2019 ter koordinator  VARNIH TOČK za MO Maribor), INPEA – International Network for the Prevention of Elder Abuse (nacionalni predstavnik za Slovenijo ter idejni vodja vzpostavitve prve INFO INPEA TOČKE zoper zlorabo starejših v Sloveniji), itd. V Mestni občini Maribor (v nadaljevanju; MO Maribor) je vzpostavljenih več različnih posvetovalnih teles, ki so namenjena sodelovanju med različnimi ciljnimi skupinami in nevladnimi organizacijami ter lokalno samoupravo (Svet invalidov, Komisija za razvoj NVO v MO Maribor, Svet za javno zdravje in okolje, itd). Zaradi dolgoletnega referenčnega dela na področju človekovih pravic, pravic pacientov, starostnikov, otrok je bil Borut Ambrožič s sklepom župana imenovan za člana Sveta za javno zdravje in okolje, ki deluje kot posvetovalno telo župana. Že tretji mandat je aktivni član Sveta invalidov, prav tako posvetovalno telo mariborskega župana. V prejšnjem mandatu je vodil Komisijo za razvoj NVO v MO Maribor, ki se je odzivala na vrsto aktualnih problemov, ki se nanašajo na delovanje NVO v MO Maribor. Kot nacionalni predstavnik Mednarodne mreže zoper zlorabo starejših INPEA (ang; International Network for the Prevention of Elder Abuse) se zavzema za dosledno spoštovanje pravic starejših, kot je to na podoben način počel tudi v vlogi prvega Zastopnika pacientovih pravic Maribor. S predlagano socialno inovacijo, katere rezultat je bila vzpostavitev prve Info INPEA točke zoper zlorabo starejših v Sloveniji, je bil leta leta prejemnik bronastega priznanja ŠGZ za najboljše inovacije Podravja. Leta 2018 je bil član nagrajenega projekta Otipljiva H2O informacija v brajici, ki kot inovativna družbeno odgovorna podjetniška praksa omogoča slepim in slabovidnim osebam dostop do informacij o porabi vode v brajici in torej enake možnosti in večjo samostojnost pri urejanju finančnih obveznosti. Na področju slepih in slabovidnih je uspel implementirat različne rešitve, ki so v pomoč tej skupini invalidov v družbi. V tej smeri gre tudi pravkar zaključen projekt Zvočne knjige Hortikulturnega Društva Maribor, ki jemlje za podlago leta 2018 izdani »Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora«, pod katero so se podpisali Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožič. Projekt je del mozaika družbeno odgovorne družbe, ki želi udejanjati pravice invalidov do dostopa brez ovir. V tem primeru pravico do spoznavanja zelenih zakladov mesta Maribor, ki je v obliki zvočnega zapisa našla mesto v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne in, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Zaradi njegovega referenčnega dela na področju trajnostne ekonomije, varstva okolja in človekovih pravic je bil v lanskem letu povabljen v soavtorstvo prve knjige o družbeno odgovorni družbi na svetu - Politična ekonomija družbeno odgovorne družbe, ki je izšla pri založbi Kulturni center Maribor. Zaposlen je v zasebnem podjetju, ki deluje na področju pravnega, poslovnega in projektnega svetovanja. Pri svojem delu se osredotoča na etizacijo in poklicno strokovnost, ki gre z roko v roki z družbeno odgovornostjo, ki pokriva vsa področja družbenega in gospodarskega življenja.
Letošnja podelitev nagrad je potekala v Svečani dvorani Rotovž, pod pokroviteljstvom mariborskega župana, Saše Arsenoviča.  
 
Povezave do objav o podelitvi nagrad HORUS 2019:
https://maribor24.si/lokalno/kar-tri-glavne-nagrade-organizacijam-iz-maribora (MARIBOR24)
https://www.mladina.si/194834/urednica-mladinine-rubrike-proglas-viva-videnovic-prejela-posebno-priznanje/  (MLADINA)
https://www.radio1.si/strani/Reg_Novice.aspx?RN=67180&RNews=0 (RADIO1)
https://www.vecer.com/v-mariboru-11-podelili-nagrade-za-druzbeno-odgovornost-horus-10104909 (VEČER)
http://si24.news/2019/12/18/horus-2019-kar-tri-glavne-nagrade-so-prejele-organizacije-iz-maribora/ (SI24)

Hortikulturno društvo Maribor (HDM) s podpisom pisma o nameri sodelovanja v projektu »Hortikulturno društvo Maribor skozi čas«, s Pokrajinskim arhivom Maribor (PAM) obeležilo 3. december - Ta veseli dan kulture

3. december je neformalen praznik, ki ga v Sloveniji obeležujemo vsako leto, na dan rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Že tradicionalno združuje željo ljudi po kulturi in njeno dostopnost.  Hortikulturno društvo Maribor ga je obeležilo s podpisom pisma o nameri sodelovanja s Pokrajinskim arhivom Maribor, v projektu »Hortikulturno društvo Maribor skozi čas«. S podpisom predmetnega pisma o nameri podpisnika pisma izražata svoj interes, odločenost in pripravljenost za sodelovanje pri projektu, katerega glavni namen je zbrati pisni in foto material v zvezi z Olepševalnim društvom v Mariboru (Marburger Stadtverschönerungsverein), kasneje Olepševalnim in tujskim – prometnim društvom za mesto Maribor in okolico Maribora in nazadnje Hortikulturnim društvom Maribor. Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki deluje na področju varovanja narave in ohranitve okolja, turizma, kulture ter naravne in kulturne dediščine. Vloga društva se je skozi zgodovino spreminjala, v prvih desetletjih je društvo gradilo javne zelene prostore in jih tudi vzdrževalo, po drugi svetovni vojni pa so skrb za park in ostale urbane dele mesta Maribor prevzele strokovne ustanove, društvo pa se je usmerilo v širjenje vrednot hortikulture v mestni in 17 primestnih občinah in pri tem dosega lepe uspehe.  Pokrajinski arhiv Maribor je ustanova, ki hrani pisano, risano, fotografirano, tiskano, filmano ter magnetno, optično ali kako drugače zapisano gradivo, ki je poročevalec časa, v katerem je nastalo. Svoje poslanstvo izvaja na območju 13 upravnih enot: Maribor, Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica. Projektna partnerja izpostavljata, da sta kulturna in naravna dediščina pomemben del okolja in družbe v kateri živimo. S projektom želimo v mariborski in slovenski javnosti spodbuditi zavedanje o izjemni naravni in kulturni dediščini zelenega, urbanega Maribora, o vrednotah, ki jih predstavlja taka dediščina, ter o pravicah in dolžnostih, povezanih z dediščino. Naravna dediščina, v kategorijo katere spadajo urbani zeleni deli mesta Maribor, predstavlja skupek vrednot in dobrin ter vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo obstoja človeštva. Zaradi kvalitet vrednotimo mariborski Mestni park,  kot spomenik oblikovane narave in ga štejemo med spomenike narave državnega pomena  ter je vključen v »Inventar najpomembnejše dediščine Slovenije«. Gre za uveljavitev trajnostnega načela v praksi. V razstavišču Per Gradus PAM na Glavnem trgu 7 v Mariboru si lahko ta čas ogledate izbor plakatov različnih prireditev v Mariboru iz časa 1920-1941, ki jih hranijo v Pokrajinskem arhivu Maribor. Spomnimo, da je v organizaciji  društva bilo tudi prirejanje koncertov v Mestnem parku, in da so z vstopnino krili del stroškov za vzdrževanje nasadov v parku.

Hortikulturno društvo Maribor (HDM) ob robu 5. mednarodne konference - Integralno zeleno gospodarstvo za boljši svet, 22 - 25.11.201

Državljanska pobuda za Integralno zeleno Slovenijo, Center za integralni razvoj Trans4m iz Ženeve, Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, Vrtec Slovenske Konjice in Razvojna agencija Savinjske regije so letos povabili socialne inovatorje z različnih področij in različnih sektorjev, da se udeležijo 5. mednarodne konference Integralno zeleno gospodarstvo za boljši svet (IGE 2019). Povabilu smo se odzvali tudi v Hortikulturnem društvu Maribor, večkrat nagrajenemu nosilcu socialnih inovacij v Podravju. Spodbujanje in pospeševanje učinkovitih partnerstev z lokalnimi skupnostmi ter partnerstev s civilno družbo v okviru okoljske dimenzije, na podlagi izkušenj ostaja še naprej naša zaveza, podprta z mnogimi primeri dobre prakse. Zadnji dan konference se je delavnic/vodenj Marka Pogačnika v Žički kartuziji udeležil tudi predsednik HDM, Borut Ambrožič s praktikantko iz Finske, ki jo HDM gosti v okviru programa Erazmus +. Spomnimo, da je leta 2017 v severnem delu mariborskega Mestnega parka, za Tremi ribniki, nastal nov geopunkturni krog umetnika in kiparja Marka Pogačnika s katerim vzpostavlja komunikacijo med človekom in Zemljo. Več o tem, na tej povezavi: http://www.ugm.si/dogodki/predstavitev-projekta-geopunkturni-krog-v-mariboru-2705/

Med evidentiranimi kandidati 11. razpisa IRDO Inštituta za razvoj družbene odgovornosti za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS, tudi predsednik Hortikulturnega društva Maribor in projektni vodja Borut Ambrožič

Na letošnji razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost  HORUS 2019 je prispelo 11 vlog. Od tega so prispele za kategorijo Strateška nagrada tri vloge (ena profitna in dve neprofitni), za Priznanje za projekt sta prispeli dve vlogi (ena profitna in ena neprofitna). Na razpis za Posebna priznanja Horus 2019 je prispelo šest vlog, od tega štiri za splošno priznanje in dve za novinarje. Ocenjevanje poteka v dveh krogih, za uvrstitev med finaliste morajo kandidati zbrati vsaj 51 % vseh možnih točk. Če jih ne zberejo, niso upravičeni do priznanja oz. nagrade, ne glede na število kandidatov v kategoriji. Finalisti bodo znani 30. novembra, podelitev nagrad Horus 2019 pa bo 17. decembra 2019 v Mariboru. Razpis za nagrado Horus je letos objavljen že enajstič zapored. Za Posebno priznanje v kategoriji splošno je predlagan tudi predsednik Hortikulturnega društva Maribor in projektni vodja Borut Ambrožič. Družbena odgovornost pomeni mnogo več od dobrodelnosti, tudi v primeru posameznika.  Pomeni poštenost in odgovornost posameznika za vplive na družbo, tj. na ljudi in naravo (del obrazložitve). Dosedanje nagrajence in finaliste Horus iz preteklih let si lahko ogledate na tej povezavi: http://www.horus.si/nagrajenci/ Z razpisom želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti. Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2019 podeljuje IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v sodelovanju s sofinancerji in številnimi podpornimi partnerji, in sicer:  PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager, Štajerska gospodarska zbornica, Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo novinarjev Slovenije, Društvo za marketing Slovenije, Slovensko združenje za kakovost in odličnost, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj in drugi. Nagrado sofinancirajo prijavitelji ter Urad RS za mladino.
Picture
Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej in Borut Ambrožič, vodja letošnjega trajnostnega projekta Hortikulturnega društva Maribor, NARAVA IN MESTO/ SPREMINJANJE URBANE NARAVE ob predstavitvi v Vetrinjskem dvoru v Mariboru

Zvočni knjigi Hortikulturnega društva Maribor »Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora«, vse najboljše

Hortikulturno društvo Maribor nadaljuje svoje aktivnosti v okviru 150-letnice svojega delovanja. V sodelovanju z Radiem Maribor, Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne, članico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor, Darinko Lozinšek in dramskim igralcem Bojanom Maroševičem, smo v mesecu novembru uspešno zaključili naš »inovativno-zvočni projekt«.
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in je namenjena slepim in slabovidnim ter osebam, ki ne morejo brati običajnega tiska (npr. zaradi dislekse). Več kot 2.250 članom knjižnica omogoča izposojo knjig v zvoku ter v brajici. V digitalnem zapisu mp3 je na voljo okoli 5.640 del slovenskih in tujih avtorjev. S širitvijo knjižnice se tudi število prilagojenih del dnevno povečuje. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije  šteje okoli 4.000 članov, ki so aktivni v regijskih društvih slepih in slabovidnih. Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ima okoli 700 članov.
Mesto v njihovi knjižnični zbirki je na predlog predsednika Hortikulturnega društva Maribor, Boruta Ambrožiča našla tudi v letu 2018 izdana društvena knjiga z naslovom »Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora«.
Knjiga pod katero so se podpisali Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožič, na 51 straneh prikazuje s tekstom, z opisom lokacij dreves, in s fotografijami  »zeleno-urbane zaklade« mesta Maribor. Vodnik je dobil leta 2018 finančno podporo Mestne občine Maribor na razpisu za sofinanciranje programov na področju varstva okolja in ohranjanja narave. Zelena knjiga na katero je društvo izredno ponosno, je bila izdana v 200 izvodih, ki so v tiskani obliki na voljo v knjižnicah mariborskih vrtcev in osnovnih šol. Na letošnjem razpisu Slovenske turistične organizacije - »Snovalec« je bil knjižni projekt uvrščen med kandidate za najbolj obetavne ideje s področja turizma.
Parki, zeleni trgi, drevoredi in mestni gozdovi so dediščina, ki so nam jo pred 150 leti za prihodnje rodove zapustili ustanovitelji društva in vsi njihovi nasledniki, ki so s strastjo, ljubeznijo do narave in strokovnostjo pripomogli k trajnostnem razvoju našega mesta, regije in širše.
Na ravni Evropske unije in širše obstaja vrsta konvencij, deklaracij, resolucij in drugih predpisov o invalidnosti in inkluziji invalidnih oseb oz. skupin. Če želimo izvajati inkluzijo je potrebno pripraviti in zagotoviti vse, kar
tako vključevanje zahteva.
Zvočna knjiga Hortikulturnega Društva Maribor, ki jemlje za podlago leta 2018 izdani »Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora« je del mozaika družbeno odgovorne družbe, ki želi udejanjati pravice invalidov do dostopa brez ovir. V tem primeru pravico do spoznavanja zelenih zakladov mesta Maribor.
Iskrena HVALA vsem sodelujočim in podpornikom projekta!  
Picture
Borut Ambrožič, predsednik HDM in Bojan Maroševič, dramski igralec
Picture
pripovedovalec v projektu s tonskim tehnikom Simonom

Mariborski park v publikaciji Maribor friendly home, ŽAL brez omembe Hortikulturnega društva Maribor

Brezplačnik, ki ga izdaja Galerija Gosposka d.o.o. in katerega urednica je Jelka Vrečko, je del prostora namenil tudi mariborskemu Mestnemu parku. Žal je v tekstu, ki med drugim opisuje tudi zgodovinske začetke nekdanjega parkovnega bisera Evrope izostal del, ki izpostavlja pomen Olepševalnega društva v Mariboru (danes poznanega pod imenom Hortikulturno društvo Maribor). Olepševalno društvo v Mariboru, ustanovljeno leta 1869, je najstarejše te vrste v Sloveniji. Predsednik društva je bil takratni podžupan, več občinskih svetnikov pa je bilo odbornikov društva. Poglavitna naloga društva skozi zgodovino njegovega delovanja, je ne glede na naziv bila nasaditev in ureditev parkov, drevoredov, parkovnih gozdov. Društvo pa je delovalo in širilo tudi turizem ne le v mestu, ampak tudi v njegovi okolici. Ob letošnji 150-letnici delovanja smo v sodelovanju s Pošto Slovenije izdali tudi razglednično dopisnico. Primarna naloga naših društvenih prednikov je bila zasaditev Mestnega parka. Prvi del parka je bil zasajen v letih 1869 do 1872, delo pa je izvajal  in končal vrtnar iz Gradca. O nadaljnjem zgodovinskem razvoju mariborskega Mestnega parka si lahko preberete več na tej povezavi: http://www.hortikultura-mb.si/zgodovina.html

Radio Maribor poročal o projektu »Drevo za naslednje rodoveRadio Maribor poročal o projektu »Drevo za naslednje rodove«

Projekt Hortikulturnega društva Maribor, Mariborskega vodovoda in Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor »Drevo za naslednje rodove je podprl tudi radio Maribor. Za ta namen je slednji prispeval publikacijo, ki je bila izdana ob praznovanju 60. obletnice obstoja Radia Maribor, ki na našem prostoru deluje vse od leta 1945. Spomnimo; Hortikulturno društvo Maribor je ob Svetovnem dnevu OZN,  s podporniki izvedlo presaditev dveh japonskih javorjev, v njuni bližini pa zakopalo t.i. časovno kapsulo z različnimi predmeti našega mesta in okolja. V sodelovanju s podjetjem Kovinarstvo Bučar je bila izdelana t. i časovna kapsula, v katero so lahko vsi sodelujoči v projektu shranili svoj artifakt, ki je zakopan v neposredni bližini posajenih dreves v parku podjetja Mariborski vodovod na Jadranski cesta 24 v Mariboru. Več o sodelujočih v projektu, na tej povezavi: http://www.hortikultura-mb.si/novice-2019.html   Povezava do objave na Radiu Maribor: https://www.rtvslo.si/radiomaribor/radio-maribor/casovna-kapsula-ob-drevesih-za-naslednje-rodove/503580
Picture
Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor ob zalivanju na novo posajenih japonskih javorjih v parku podjetja Mariborski vodovod

Hortikulturno društvo Maribor pozdravlja odločitev vodstva občine glede uporabe pohorskega tonalita pri prenovi Glavnega trga v Mariboru

Pohorski tonalit je avtohton slovenski naravni kamen v osrednjem delu Pohorja. Raziskave so pokazale, da je ta kamnina nastala pred približno 16 milijoni let v obdobju miocena. Pogosto je prepleten z belimi žilami. Kot sestavni del mnogih slovenskih mest v obliki tlakovanih trgov, ulic ter kamnitih  plastik predstavlja pomemben člen slovenske kulturne dediščine. Tudi osnova kristalne vrtnice, najvišjega priznanja Hortikulturnega društva Maribor za urejeno okolje, tvori  kamnina čizlakit, ki je edinstvena na svetu in jo izkopavajo v kamnolomu Cezlak na Pohorju.   ​

Hortikulturno društvo Maribor, Mariborski vodovod in Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, uspešni ob zasaditvi japonskih javorjev in časovne kapsule v parku podjetja Mariborski vodovod, dne 24. oktobra 2019

 Hortikulturno društvo Maribor nadaljuje aktivnosti ob svoji letošnji 150-letnici. Deluje na področju turizma, varovanja naravne in ohranitve okolja, naravne in kulturne dediščine ter kulture s partnerji v osemnajstih podravskih občinah. V okviru projekta »DREVO ZA NASLEDNJE RODOVE« smo s skupnimi močmi vseh udeležencev, v četrtek 24. oktobra 2019  uspešno uspeli presaditi dva japonska javorja. Svoj nov dom sta našla v parku podjetja Mariborski vodovod, ki  je bil odlikovan z društvenim priznanjem ZLATA VRTNICA 2019 za presežke pri urejanju svojega okolja. Mariborski vodovod je eno najbolj aktivnih štajerskih podjetij na področju družbene odgovornosti, kar potrjujejo številna priznanja in nagrade.
Pri aktualnem trajnostnem projektu smo si v povezavi z Mariborskim vodovodom, Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor ter ostalimi sodelujočimi v projektu (beri; krajinska arhitektka Špela Recer, PLAN-KA, SNG Maribor, Mladinskim domom Maribor, Planinskim društvom Maribor Matica, Radiem Maribor, Občino Sv. Ana, občino Lovrenc na Pohorju, diplomirano oblikovalko nakita, Natašo Grandovec in dr. Tanjo Simonič Korošak, Kovinarstvom Bučar, Abeceda svetovanje, d.o.o., Eko vrtec Pobrežje, JSKD Območno izpostavo Maribor, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave MOM, Zveza Slovenska unija pacientov, Študentska delovna brigada Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM),  itd) zadali cilj, da »rešimo« dva javorja in jima najdemo nov dom.
Omenjena javorja sta bila pred leti zasajena na dvoriščni strani Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor v Cafovi ulici v Mariboru. Med njima od leta 2016 uspešno raste potomka mariborske Stare trte. Potomke Stare trte uspešno uspevajo skoraj na vseh kontinentih in po številnih krajih v Sloveniji.​
Picture
podpredsednica HDM, Karin Bejo ob zasaditvi enega od japonskih javorjev v parku podjetja Mariborski vodovod
Mestna občina Maribor podarja cepiče Stare trte izbranim prijateljskim mestom in občinam iz Slovenije ter tujine. Nov dom potomke Stare trte je pred pariškim muzejem vina pomagal najti tudi takratni predsednik Hortikulturnega društva Maribor in dolgoletni direktor Kmetijskega zavoda Maribor, Borut Ambrožič st. Po nasvetu skrbnika Stare trte, gospoda Staneta Kocutarja je bilo za nemoteno nadaljnjo rast potomke na tej lokaciji, sosednja javorja odstraniti. Drevo japonskega javorja zraste 3 do 10 metrov visoko. Če raste na samem, meri krošnja starega japonskega javorja v širino več kot v višino.
V ta namen smo se v Hortikulturnem društvu Maribor odločili prevzeti iniciativo in jima poiskati novo lokacijo. Ob poznavanju družbeno odgovornega angažiranja vodstva Mariborskega vodovoda, smo hitro našli ustrezno rešitev in drevesoma namenili novo lokacijo v parku znotraj Mariborskega vodovoda na Jadranski cesti 24 v Mariboru.
V želji, da dogodek še dodatno osmislimo, smo v sodelovanju s podjetjem Kovinarstvo Bučar izdelali t. i časovno kapsulo, v katero so lahko vsi sodelujoči v projektu shranili svoj artifakt, ki je zakopan v neposredni bližini posajenih dreves.
Brez velike pomoči članov in članice Udarniške brigade ŠOUM-a, ki letos obeležuje 20 let svojega delovanja, projekta ne bi mogli izpeljati.  
Zaradi lažjega razumevanja navajamo nekaj primerov artifaktov, ki so svoj prostor našli v časovni kapsuli. SNG Maribor, ki letos obeležuje 100 let delovanja, je v projektu za naslednje rodove »zakopal« letos izdano monografijo in priložnostno znamko. Hortikulturno društvo Maribor je za te namene dalo na razpolago v lanskem letu izdano knjigo »Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora« in razglednico, izbrano na natečaju Pošte Slovenije.  PD Maribor Matica bo ob letošnji 100-letnici za namen tega projekta namenilo izdani vodnik »Poti po Svečinskih goricah«. Radio Maribor je namenil projektu svojo predstavitveno publikacijo. Mladinski dom Maribor je za zanamce dal na razpolago opis njihovega evropskega projekta »Hortikulturne terapije«, ki poteka pod pokroviteljstvo predsednika republike, g. Boruta Pahorja. Občina Sveta Ana je za naslednje rodove namenila publikacijo o občini in listino o prejetem nazivu »Green destination«. Pogrebno podjetje Maribor je namenilo projektu publikacijo, ki so jo izdali letos ob dveh pomembnih obletnicah: 140 let pobreškega pokopališča in 150 let Pogrebnega podjetja Maribor, Vrtec Pobrežje je kot certificiran »Eko vrtec« namenil projektu kopijo pridobljenega certifikata. Podjetje Abeceda svetovanje d.o.o. je za projekt zagotovilo publikacijo Poslovodno računovodstvo, ki redno poroča tudi o trajnostni ekonomiji. IRDO je na čelu z zasl. prof. ddr. Matjažem Mulejem in ostalimi soavtorji namenil projektu, v lanskem letu izdano prvo knjigo o družbeno odgovorni družbi na svetu »Uvod v politično ekonomijo družbeno odgovorne družbe«. Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave MOM s katerim Hortikulturno društvo Maribor redno projektno sodeluje, je za ta projekt namenil svoje izobraževalne publikacije in Poročilo o stanju okolja v MO Maribor. Zveza Slovenska unija pacientov je projektu namenila nagrajeno socialno inovacijo, e-knjigo izdano v okviru projekta »mala KNJIGA – VELIKA vsebina«, ki na zanimiv in manj suhoparen način približa člene konvencije in pravice otrok in mladih z ilustracijami z likom zajčka, ki naj bi deloval kot neke vrste ambasador otrokovih pravic, avtorice Tanje Simonič Korošak in risbic več kot sto otrok iz mariborskih šol in vrtcev. Diplomirana oblikovalka nakita, Nataša Grandovec in dr. Tanja Simonič Korošak sta projektu namenili nagrajen protokolarni izdelek MO Maribor, grafično reprodukcijo skice z motivom stare trte in broško, ki sta njegova osnovna elementa. Udarniške brigade ŠOUM-a je projektu namenila publikacijo ob letošnji 20 letnici svojega delovanja. JSKD Območna izpostava Maribor je projektu namenila svojo predstavitveno publikacijo z Gallusovo značko, ki jo prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Mariborska knjižnica, ki letos obeležuje 70 let svojega obstoja, je projektu namenila rdečo opeko, ki na simbolni ravni opozarja na potrebo po novi stavbi.
Zanamcem puščamo »zamrznjen del časa« v katerem živimo in nekaj primerov dobre prakse strategije za trajnostni razvoj. Slednja izpostavlja naslednja področja delovanja:
  • globalno odgovornost,
  • medgeneracijsko pravičnost in solidarnost,
  • povezovanje gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev,
  • previdnostno načelo in načelo sodelovanja.

Udeležba Boruta Ambrožiča, predsednika Zveze Slovenska unija pacientov na Konferenci deležnikov na področju zdravja otrok in mladih na 50 sejmu NARAVA IN ZDRAVJE v Ljubljani, 25. 10. 2019

V zavodu IZRIIS, ki je organizator konference so prepričani, da je mogoče s celostnim vpogledom v težave odkriti njihove prave vzroke. S strokovnim mentorstvom, svetovanjem in pomočjo začenjajo pri koreninah problemov – odnosih in komunikaciji. Borut Ambrožič je priznani strokovnjak iz področja pacientovih oz. človekovih pravic, mediator in varuh gorske narave. Tokrat bo udeležencem konference predstavil  »Kako se tvegana vedenja v mladosti odražajo v kroničnih boleznih v odrasli dobi«. 50. sejem Narava-zdravje –  sejem za zdrav življenjski slog smo letos pospremili s sloganom Uživaj zdravo! Pri tem ne poudarjamo le uživanja sveže, lokalne, raznolike in zdrave hrane, ampak tudi iskanje poti v sebi, naravi in sobivanju z drugimi, kako ponovno uživati življenje zdravo in v stiku z naravo. Več o jubilejnem sejmu na tej povezavi: http://www.narava-zdravje.si/

​Konferenco deležnikov na področju zdravja otrok in mladih
Lokacija: Ljubljana, Sejem Narava – Zdravje, Dvorana: SONET 2
Program:
Uvodna beseda: predstavnica mentorjev za promotorje zdravja, ga. prof. Nikica Grkman, Srednja zdravstvena šola Ljubljana

  1. Predstavitev izzivov in priložnosti za krepitev zdravja otrok in mladostnikov v Sloveniji v okviru programov NVO, mag. Neja Samar Brenčič, Zavod IZRIIS
  2. Mladi za mlade – aktivnosti mladih prostovoljcev in promotorjev zdravja - Predstavniki dijakov, Srednja zdravstvena šola Ljubljana
  3. Medijska kampanija »Tvoj nasvet za zdavo življenje!« v sodelovanju z dijaki slovenskih srednjih šol, Zavodom IZRIIS in mediji – Irena Tomažin, Zavod Kalejdoskop
  4. Slovenija brez tobaka s podporo NVO, predstavitev iniciative in gradiva, ga. Mihaela Lovše, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo - SZOTK
  5. Zdravo na zabavo, Anton Kalin, Združenje za alkoholno politiko in tobak
  6. Kako se tvegana vedenja v mladosti odražajo v kroničnih boleznih v odrasli dobi, g. Borut Ambrožič, Slovenska Unija Pacientov - SUP in
  7. Aktivno proti zasvojenosti – predstavnik Društva Dunking devils, Miha Godnič in Zdenka Katkič, Mojca  – Društvo Šola Zdravja

Na konferenci bomo predstavili kako ključno je povezovanje med deležniki in tudi pomembnejše rezultate programov, ki so bili v letih 2017 - 2019 sofinancirani s strani Ministrstva za zdravje RS.

Vljudno vabljeni!
mag. Neja Samar Brenčič, direktorica   

Hortikulturno društvo Maribor podpira projekt ozaveščanja o okoljski odgovornosti EcoLex Life - z vsakim rešenim vprašalnikom za oceno tveganj nastanka okoljske škode na portalu www.ecolex.si omogočite posaditev drevesa

ve tretjini malih in srednje velikih podjetij ne pozna zakonskih določb, ki urejajo odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode, ECOLEX Life projekt je namenjen vzpostavitvi portala okoljevarstvene zakonodaje s komentarji ključnih predpisov, opolnomočenju in učinkovitejšemu izvajanju okoljevarstvene zakonodaje v delu, ki se
nanaša na odgovornost za povzročitev okoljske škode, vse v skladu z implementacijo evropske direktive o okoljski odgovornosti (ELD).  Izvajalci projekta so ob zaključku uspešnega projekta ozaveščanja o okoljski odgovornosti EcoLex Life pripravili okoljsko akcijo "Slovenska podjetja, posadimo 300 dreves", kjer bodo za vsak rešen vprašalnik za oceno tveganj nastanka okoljske škode na portalu www.ecolex.si, povezavo najdete tukaj: https://www.tax-fin-lex.si/Home/EmailRedir?anonRedirUrl=http://www.ecolex.si/&regRedirUrl=http://www.ecolex.si/&utm_source=9a9b7eee-d92b-4979-938d-59d6ef2171b1&utm_campaign=Posadimo300dreves_211019&utm_medium=email&utm_content=Ecolex>  posadili eno drevo.
Vabljeni, da se okoljski akciji pridružite tudi vi in z rešenim vprašalnikom posadite drevo.
Kako sodelovati?
1.            Brezplačno se registrirajte na portal ecolex.si.
2.            Rešite kratek vprašalnik za oceno tveganj nastanka okoljske škode.
                (Vprašalnik vsebuje 4 področja z nekaj podvprašanji. Reševanje vam bo vzelo največ 15 minut vašega časa.)
3.            Mi za vas posadimo drevo.

​Zakaj se vam splača rešiti vprašalnik?
1.            Z rešenim vprašalnikom boste prejeli brezplačne odgovore:
  • kakšna so v vašem podjetju tveganja za nastanek okoljske škode in
  • kakšni so preventivni ukrepi, da tveganja zmanjšate.
2.            Pomagate pri posaditvi 300 dreves in tako prispevate k izboljšanju kakovosti okolja.

Pred vstopom na vprašalnik je potrebna brezplačna registracija na portal ecolex.
Zakaj so se izvajalci projekta Tax-Fin-Lex d.o.o. odločili, da posadijo drevesa?
S projektom EcoLex Life že dve leti ozaveščajo podjetja in posameznike o okoljski odgovornosti, kamor spada tudi varovanje posebnih delov okolja: zavarovane vrste in naravni habitati, vode in tla.
Ker si poleg varovanja okolja prizadevajo tudi k izboljšanju njegove kakovosti, so se odločili, da to storijo s posaditvijo dreves.
Drevesa prispevajo okolju z:
  • zagotavljanjem kisika,
  • izboljšanjem kakovosti zraka,
  • izboljšanjem podnebja,
  • ohranjanjem vode,
  • ohranjanjem zemlje in
  • podporo pri ohranjanju habitatov.

Kdaj bodo drevesa posajena?
Akcija poteka v sodelovanju s Slovenskimi državnimi gozdovi v okviru programa »POMLADIMO GOZDOVE 2020«. Drevesa bomo skupaj s Slovenskimi državnimi gozdovi posadili po Sloveniji spomladi 2020. Donirana sredstva bomo simbolično predali na mednarodni konferenci EcoLex Life, ki jo 26. 11. 2019 organiziramo pod naslovom »Si znate oceniti svoje okoljsko tveganje?« v Grand Hotelu Union v Ljubljani.
Pred vstopom na vprašalnik je potrebna brezplačna registracija na portal ecolex.
Hvala, za rešen vprašalnik. Hvala, za posajeno drevo.
Lepo vas pozdravljamo,  Tax-Fin-Lex d.o.o.

Obisk članov delovne skupine projekta »Uporabnost avtohtonih rastlinskih vrst za zelene strehe v urbanem okolju« v vrtnarije Adamič v občini Dobrovnik, 19. septembra 2019

Na pobudo predsednika Hortikulturnega društva Maribor,Boruta Ambrožiča so partnerji v projektu, ki smo ga naslovili »Uporabnost avtohtonih rastlinskih vrst za zelene strehe v urbanem okolju« prepoznali dodano vrednost zastavljenih ciljev v trajnostnem projektu. Vsi se strinjamo, da smo lahko z zastavljenim zelenim projektom USPEŠNI, saj se v več ozirih naslanja na EU Agendo 2030, ki na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja - ekonomsko, socialno in okoljsko ter jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja. V zvezi s tem projektom predvsem:
  • Cilj 13 / Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam
  • Cilj 9 / Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije,
  • Cilj 17 / Okrepiti načine in sredstva za izvajanje ciljev ter oživiti globalno partnerstvo za trajnostni razvoj.
Inovativen trajnostni projekt povezuje sodelujoče partnerje v zasebnem, javnem in civilnem delu družbe. Pripravljenost sodelovati v zelenem projektu so že izrazili in/ali potrdili : Mariborski vodovod, Univerza v Mariboru/Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, KGZ Maribor, Pogrebno podjetje Maribor, Ministrstvo za okolje oz. ARSO, PAN_KA (krajinska arhitekta Špela Recer in Robert Gostinčar), nadzorni inženir gradbeništva, g. Jožef Šeško, Društvo prijateljev Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, Eko vrtec Pobrežje,različni medijski pokrovitelji (npr. Radio Maribor, Radio 1, časnik Zdrave novice, spletni medij MariborInfo, PressClipping itd) in zasebni sektor, npr. Kovinarstvo Bučar, Krovstvo Knuplež, Sika Slovenija, Knauf Insulation Slovenija, Vrtnarstvo Adamič, itd)).
Na izbrani površini stavbe v lasti podjetja Mariborski vodovod želimo vzpostaviti t. i zeleni laboratorij »in situ«, kjer bo polovica ravne strehe zasajena z avtohtono rastlino netresk, druga polovica strehe pa ne. Z meritvami želimo pokazati širši javnosti prednosti takih zasaditev, ki so v pričo podnebnih sprememb nuja v urbanih delih. Z dostopom do strehe (beri; stopnice z razgledno ploščadjo) bo omogočen tudi direktni dostop za eko orientirane institucije ali skupine.
V pripravah na izvedbo projekta so člani delovne skupine projekta »Uporabnost avtohtonih rastlinskih vrst za zelene strehe v urbanem okolju« obiskali vrtnarijo Adamič v občini Dobrovnik in se seznanili z avtohtonimi rastlinami, ki so planirane v projektu.

Hortikulturno društvo Maribor, glavni partner v projektu »Pot pod noge!« v okviru Evropskega tedna mobilnosti, 16. – 22. september 2019Hortikulturno društvo Maribor, glavni partner v projektu »Pot pod noge!« v okviru Evropskega tedna mobilnosti, 16. – 22. september 2019

Nosilec projekta Planinsko društvo Maribor Matica in glavni projektni partner Hortikulturno društvo Maribor, spadata med najstarejše tovrstne nevladne organizacije v Sloveniji. Prvo v letošnjem letu obeležuje 100 letnico svojega delovanja. Drugo pa obeležuje 150-letnico. V okviru Evropskega tedna mobilnosti (16. – 22. september 2019), ki lokalne skupnosti spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov sta društvi združili moči in povabili članice in člane invalidskih društev Maribora na voden ogled po izjemnih drevesih v mariborski mestni park. To je letos že njihova druga skupna akcija, saj so letos ob Svetovnem dnevu okolja zasadili lipo na začetku Slovenske planinske poti pod Pohorjem. Letošnji slogan izvedbe Evropskega tedna mobilnosti nosi slogan Gremo peš! Skupni društveni projekt z naslovom »Pot pod noge!«, ki se ga je udeležilo okoli 40 udeležencev, članov invalidskih organizacij iz Maribora, spodbuja pešačenje in izboljšuje zdravje in zadovoljstvo posameznikov, prispeva k čistejšemu okolju in prijaznejšemu prostoru. Projekt je sofinanciran v okviru razpisa MO Maribor za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij ki izvajajo programe varstva okolja in ohranjanja narave in niso financirani kot redna dejavnost, s poudarkom na projektih, ki so neprofitno in trajnostno naravnani. Udeleženci so si pod vodstvom Karin Bejo, Špele Recer ter Boruta Ambrožiča ogledali izjemna drevesa, ki jih ponuja mesto Maribor v samem osrčju mesta. Za osnovo vodenja udeležencev našega projekta smo uporabili knjigo »Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora«, ki ga je Hortikulturno društvo Maribor izdalo v lanskem letu. Skupini se je pridružila tudi predstavnica Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave, mag. Živa Bobič Červek. Več o letošnjem programu Evropskega tedna mobilnosti, ki ga koordinira, na tej povezavi: http://okolje.maribor.si/data/user_upload/okolje/Okoljski_dnevi/Program_ETM_2019.pdf
Picture
Vodniki v projektu »Pot pod noge!«, Karin Bejo, Špela Recer in Borut Ambrožič
Picture
mag. Živa Bobič Červek (Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave), Borut Ambrožič (Hortikulturno društvo Maribor) in Špela Recer (PD Maribor Matica)

Predsednik hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič ob predaji drevesnih tablic iz mariborskega mestnega parka, direktorici Muzeja narodne osvoboditve, dr. Aleksandri Berberih-Slani – september 2019

Predsednik hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič je v mesecu septembru 2019, direktorici Muzeja narodne osvoboditve, dr. Aleksandri Berberih-Slani predal tri drevesne tablice iz mariborskega mestnega parka. Na spletni strani mariborskega Muzeja narodne osvoboditve najdemo zapisano: »Naloge muzejev so evidentiranje, dokumentiranje, zbiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje ter predstavljanje predmetov premične kulturne dediščine javnosti. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor se trudimo, da s stalno in številnimi občasnimi razstavami zbrano gradivo za obdobje 20. in 21. stoletja čim bolj približamo obiskovalcem«. Drevesa v mariborskem mestnem parku so skozi 150-letno zgodovino parka doživela več načinov označitve. Na poziv mariborskega Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave je Hortikulturno društvo Maribor v sodelovanju s Snago, dne 23. 11. 2018 odstranilo okoli 80 starih drevesnih tablic in jih nadomestilo z 54 novimi. Nove tablice so opremljene s slovenskim in latinskim imenom ter izvorom drevesa. Oblikovane so po enaki podobi kot informacijske table, ki so v park bile postavljene letos spomladi.
​Več o tablicah v galeriji slik na tej povezavi: http://okolje.maribor.si/okolje/novice/novica/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=714&cHash=1bd9abe3d9d7eaf760f632f3489ade25 Odstranjene tablice so bile na pobudo Boruta Ambrožiča ponujene zainteresirani javnosti na javni licitaciji v Vetrinjskem dvoru, v okviru projekta Hortikulturnega društva Maribor z naslovom »NARAVA IN MESTO: SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS«. Več o projektu, na teh povezavah: https://mariborinfo.com/novica/lokalno/kako-se-je-v-mariboru-skozi-cas-spreminjala-urbana-narava/212063 , https://mariborinfo.com/dogodek/vabilo-na-dobrodelno-licitacijo/218601 Spomnimo, da Hortikulturno društvo Maribor deluje na področju ohranjanja narave in varstva okolja, turizma, kulture ter naravne in kulturne dediščine. V slednjo kategorijo spadajo tudi stare razglednice in drevesne tablice, ki so našle svoje mesto v arhivu mariborskega muzeja.

Članice in člani Hortikulturnega društva Maribor udeleženci jesenskega humanitarnega pohoda od Kamnice do Urbana Na noge! 2019

Tokratna zbrana finančna sredstva s pomočjo prijavljenih pohodnikov so organizatorji Športno društvo Kobansko Kamnica, Karitas in agencija Mediaevent namenili petčlanski družini v veliki socialni in zdravstveni stiski.
Pohod se je začel s startom v Kamnici bo pod cerkvijo med 8.30 in 10. Uro ter se nadaljeval mimo Panorame, preko Mediča, mimo vinotoča Bobič, vse do Urbana. Pohoda sta se udeležila tudi podpredsednica in predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Karin Bejo in Borut Ambrožič ml. Pohodništvo je ena najosnovnejših in najprijetnejših oblik rekreacije, zlasti v zelenem okolju, ki ga premore Maribor z okolico.

Foto utrinki iz strokovnega ogleda Naravnega parka Kamenjak v mesecu septembru 2019, s strani vodstva Hortikulturnega društva Maribor

Rt Kamenjak je okoli 1,5 km širok in okoli 9,5 dolg km polotok, ki ima od leta 1996 status naravnega parka. Nahaja v bližini vasi Premantura pri Puli. V Naravnem parku Kamenjak raste okoli 550 različnih vrst rastlin, med katerimi je pet endemičnih vrst orhidej. Na rtu uspevajo jabolka, grozdje, fige, mandlji, olive in drugo. V Naravnem parku Kamenjak je tudi botanični rezervat, v katerem lahko najdemo ene izmed najbolj redkih rastlin na Hrvaškem. Več o javni ustanovi Kamenjak, na tej povezavi:
​ http://www.kamenjak.hr/hr/Default.aspx

Hortikulturno društvo Maribor podpira projekte, ki promovirajo lokalno trajnostno oskrbo s hrano - primer "Tržnice - nazaj h koreninam, lokalno nad globalno, dne 1. oktobra 201

Načelo »od njive do krožnika v lokalnem okolju« podpira/promovira lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno proizvedene hrane, ki je cenovno in hitro/blizu dostopna potrošnikom v posameznem okolju. Hortikulturno društvo Maribor podpira projekte, ki promovirajo lokalno trajnostno oskrbo s hrano - primer "Tržnice - nazaj h koreninam, lokalno nad globalno, dne 1. oktobra 2019 V torek 1. oktobra 2019 je v okviru Srednje biotehnične šole Maribor že petič potekala "Tržnica - nazaj h koreninam (lokalno nad globalno)«, na kateri so se predstavile kmetije, podjetja in institucije, ki se ukvarjajo s pridelavo ekološke hrane, izdelavo eko kozmetike, čebelarstvom, peko kruha, gibanic in peciva iz krušne peči, predelavo suhomesnatih in drugih mesnih izdelkov, vinarstvom in ekosistemskim načinom pridelave hrane. Stojnico Biotehniške šole Maribor je obiskal predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič ml., sicer nekdanji dijak te šole.  Več o projektu, na tej povezavi:
​ http://www.bts.si/index.php/dejavnosti/projekti/mednarodni-projekti/stadtteilschule-rissen-iz-hamburga-v-nemciji/66-b5/1255-trznica-nazaj-h-koreninam-lokalno-nad-globalno

Napovednik udeležbe predsednika Hortikulturnega društva Maribor, Boruta Ambrožiča ml. na mednarodni konferenci  z naslovom »Obvladovanje vode v mestih: Kako upravljanje voda krepi odpornost mest na podnebne spremembe in izzive prihodnosti

Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič ml. se bo udeležil mednarodne konference v organizaciji  Ministrstva RS za okolje in prostor, IPoP – Inštituta za politike prostora in Skupnosti občin Slovenije z naslovom »Obvladovanje vode v mestih: Kako upravljanje voda krepi odpornost mest na podnebne spremembe in izzive prihodnosti?«, bo potekala v četrtek, 17. oktobra 2019, na Ptuju.
Udeleženci bodo spoznali primere domačih in tujih rešitev ter skupaj s predstavniki slovenskih občin in z gosti iz Gradca, Bologne in Antwerpna razpravljali o naprednih organizacijskih, načrtovalskih in tehničnih rešitvah za učinkovito upravljanje vode in krepitev odpornosti mest na podnebne spremembe in izzive prihodnosti.
Odpornost mest na podnebne spremembe je možno načrtovati. Mesta po vsem svetu se aktivno odzivajo na pojav vremenske spremembe. Rešitve so različne. Ena od ponujenih rešitev so tudi t. i  zelene strehe (ang; green roofs), katerih uporabnost in implementacijo le teh v letošnjem letu koordinira Hortikulturno društvo Maribor v sodelovanju z Ministrstvom RS za okolje in prostor - ARSO, MO Maribor, podjetjem Mariborski vodovod, podjetje Kovinarstvo Bučar, podjetje Sika Slovenija d.o.o., podjetje Ostrešja Knuplež, Pogrebno podjetje Maribor, Eko vrtcem Pobrežje v Mariboru, itd.  
Spomnimo, da je Hortikulturno društvo Maribor s partnerji v okviru obeleževanja svoje 150-letnice v letu 2019 izvedlo projekt »NARAVA IN MESTO: SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS«, ki je zasledoval vsebine, ki prispevajo k varovanju okolja, so trajnostno naravnane ter se nanašajo na temo podnebnih sprememb. Več o izvedenem projektu tudi na teh povezavah: http://www.hortikultura-mb.si/novice-2019.html ; https://mariborinfo.com/novica/lokalno/kako-se-je-v-mariboru-skozi-cas-spreminjala-urbana-narava/212063 ; https://www.radio1.si/65424/projekt-narava-in-mesto-vse-do-konca-maja ; http://www.irdo.si/wp-content/uploads/2019/09/2019-IRDO-MOZAIK_MAJ-%C5%A1t.-5-XII-31.5.2019.pdf

Napovednik udeležbe predsednika Hortikulturnega društva Maribor, Boruta Ambrožiča ml. na prireditvi "Okoljsko srečanje 2019", dne  7. novembra 2019, na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani

Okoljsko srečanje je enodnevni dogodek, na katerem imajo udeleženci priložnost prisluhniti kakovostnim strokovnim vsebinam in izmenjati izkušnje. Povzeto iz nagovora predsednika programskega sveta, g. Borisa Sučiča iz Instituta Jožefa Stefana: »Letošnje Okoljsko srečanje predstavlja nadaljevanje izjemno uspešnih preteklih srečanj, katerega cilj je krepitev in spodbujanje vseh, ki si na delovnih mestih, aktivno prizadevamo za dvig gospodarske konkurenčnosti, da bo le ta temeljila na kulturi okoljske, snovne in energetske odgovornost«. Na letošnjem Okoljskem srečanju bomo obravnavali sledeče teme:
-Odpadki – smeti ali surovine in vir energije?,
-Pregled stanja v slovenski industriji – spremljamo odličnost v praksi in
-Ali je okoljska in energijska odličnost prednost na trgu? – izkušnje iz slovenskega gospodarstva.
Več o dogodku, na tej povezavi: http://www.okoljsko-srecanje.si/
Spomnimo, da je Hortikulturno društvo Maribor že 150 let zavezano k trajnostnem ravnanju oz. projektom s katerimi dosega lepe rezultate in priznanja. Več o tem tudi na teh povezavah: http://bledwf.com/sl/nagrade/#1555520117826-80f2ebbf-9a27 ; http://www.conatezno.si/wp-content/uploads/2018/08/CONTACT-junij-2018.pdf ; http://www.hortikultura-mb.si/novice-2018.html

Udeležba predsednika Hortikulturnega društva Maribor, Boruta Ambrožiča na 24. prireditvi in razstavi "Sveže in zdravo s kmetij" na Trgu svobode v Mariboru​

Razstavo »Sveže in zdravo s kmetij« že 24. zapored prirejajo članice in člani Združenja pridelovalcev vrtnin Maribor. V Združenje je včlanjenih sto dvanajst članov, ki pridelujejo zelenjavo, sadje in poljščine ter jih prodajajo doma ali na mariborskih tržnicah. Na lokaciji, kjer se odvija razstava in prireditev, vsako sredo in petek razveseljujejo Mariborčanke in Mariborčane s svežimi pridelki. Lokalno pridelana hrana je povezana s krajšimi dobavnimi potmi in krajšim časom skladiščenja živil, kar prinaša s seboj številne prednosti. Med njimi so; spodbujanje domače pridelave, večja vsebnost vitaminov, manjši okoljski vpliv, itd. Letošnja razstava je posvečena korenčnicam in gomoljnicam. Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič je ob tej priložnosti predstavil program dela našega društva Miši Pušenjak, specialistki za vrtnarstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Zavod Maribor in strokovni tajnici Združenja pridelovalcev vrtnin Maribor. Ob pogledu na arkade Mariborskega gradu, ki jih krasijo cvetlice se je predsednik društva spomnil na organizirane hortikulturno/kulinarično/vinske prireditve pod arkadami, ki bi jih bilo smiselno obnoviti. Več o dogodku, tudi na tej povezavi: https://mariborinfo.com/novica/lokalno/ne-spreglejte-sveze-in-zdravo-s-kmetij-v-mariboru-se-do-petka/255566

Hortikulturno društvo kot zunanji partner pri ocenjevanju postavitve vaških središč v občini Kidričevo

V sklopu razvoja turistične destinacije »Visit Ravno polje« so v občini Kidričevo odprli turistično pisarno, ki je začetek skupnega povezovanja turističnih inštitucij in tudi tistih, ki želijo sodelovati v skupni promociji turističnih destinacij v Podravski regiji. Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič ml. se je odzval povabilu Sonje Breznik, oblikovalke turistične destinacije »Visit Ravno Polje« in 7. septembra 2019 obiskal turistično pisarno v Kidričevem. Tega dne je s članico ocenjevalne komisije, Natašo Grandovec opravil ogled sedmih vaških središč: Starošinci, Pongrce, Zg. Jablane, Cirkovce, Mihovce, Župečja vas, Lovrenc na Dravs. polju. Pri ocenjevanju smo upoštevali: zgodbo, izvirnost, postavitev, duhovitost, detajle, trud, domiselnost, izvedbo, celoten vtis in srčnost. Rezultati ocenjevanja najlepše okrašenih vaških središč v občini Kidričevo so bili razglašeni dan kasneje, 8 septembra 2019 v Kungoti pri Ptuju na vaški gmajni, v okviru nedeljske prireditve z naslovom »13 ZAHVALA POLJU«. Več o tem na tej povezavi: http://visitravnopolje.si/dogodki/ Ocenjevalna komisija se je odločila da prvo mesto zasede Zg. Jablane, drugo mesto Župečja vas, tretje mesto Starošinci, posebno pohvalo pa je podelila vasi Mihovce. Glede na trud in voljo sodelujočih nam je bilo resnično težko izpostaviti prve tri nosilce priznanj, saj si prav vsaka vaška postavitev zasluži veliko pohvalo. Spomnimo, da je Hortikulturno društvo Maribor že 150 let aktivno na področju ohranjanja narave in varstva okolja, turizma, varovanja naravne in kulturne dediščine in kulture. V projektu ZLATA VRTNICA sodelujemo že več kot 50 let s partnerskimi 18 občinami. Priznanja in pohvale Zlata vrtnica podeljujemo za najbolj kakovostno urejeno okolje zasebnih hiš, podjetij, ustanov, kmetij in turističnih ter športnih objektov. Čestitke za idejo in vsa pohvala vsem sodelujočim!

Napovednik skupnega projekta PD Maribor Matica, Hortikulturnega društva Maribor in Sveta invalidov MOM - Inkluzijski pohod med izjemnimi drevesi Maribora

Namen trajnostnega projekta, ki se v evropskem okviru naslanja na EU Agendo 2030, na lokalni ravni pa zasleduje smernice »Razpisa za sofinanciranje projektov na področju varstva okolja in ohranjanja narave v MOM 2019 – JRMOM-VON-2019« je, da se člani invalidskih društev družijo in spoznavajo, na drugi strani pa širšo javnost osvestiti o vprašanju podnebnih sprememb in inkluziji invalidov, hkrati pa opozorili tudi na grajene ovire v Mestnem parku in drugje v Mariboru. Agenda 2030 za trajnostni razvoj na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja - ekonomsko, socialno in okoljsko ter jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja. Med njimi izpostavljamo izobraževanje, ozaveščanje ter človeške in institucionalne zmogljivosti za blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje, omejevanje posledic in zgodnje opozarjanje ter spodbujanje in pospeševanje učinkovitih javnih in javno-zasebnih partnerstev ter partnerstev s civilno družbo na podlagi izkušenj in strategij. 
Spomnimo, da je Hortikulturno društvo Maribor leta 2018 prejelo priznanje/zahvalo za socialno inovacijo »Tiflološko hortikulturno publikacijo – hortikulturni dotik« s strani ocenjevalne komisije ŠGZ za inovacije v Podravju. Predstavitvena mapa Hortikulturnega društva Maribor in projekta ZLATA VRTNICA vsebuje inovacije -tipni (taktilni) zapis v brajilici, s pomočjo katere slepi in slabovidni lahko pišejo in berejo. Nadomešča vizualno zaznavanje. Novo taktilnokinestetično zaznavanje v direktnem kontaktu s predstavitveno mapo Hortikulturnega društva Maribor inovativno izvaja načelo OZN o dostopnosti informacij za slepe in slabovidne v praksi. Prispeva k zelenemu Mariboru in združuje NVO, javni in zasebni sektor. Več o tem tudi na tej povezavi: http://www.conatezno.si/wp-content/uploads/2018/08/CONTACT-junij-2018.pdf

Pomoč Hortikulturnega društva Maribor pri raziskavi o »Stališčih do vrstno bogatih travnikov na območju SV Slovenije

V okviru doktorskega študija na FAKULTETI ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO UM izvajajo raziskavo o STALIŠČIH DO VRSTNO BOGATIH TRAVNIKOV NA OBMOČJU SV SLOVENIJE. Cilj raziskave je prepoznati dejavnike, ki vplivajo na različne načine gospodarjenja s travniki. K raziskavi so vabljeni tako LASTNIKI TRAVNIKOV, KOT TUDI OSTALI.
Vljudno prosimo vse zainteresirane za IZPOLNITEV in ŠIRJENJE POVEZAVE DO ANONIMNEGA VPRAŠALNIKA (cca. 10 min) https://www.1ka.si/a/183196 ter SPODBUJANJE, da vprašalnik izpolni čim več posameznikov iz SV SLOVENIJE.
Hortikulturno društvo Maribor
​Borut Ambrožič, predsednik

Udeležba Boruta Ambrožiča, predsednika Hortikulturnega društva Maribor na tradicionalnem dobrodelnem bazarju v kavarni MuziKafe na Ptuju, 20. julija 2019

Predsednik Hortikulturnega društva Maribor in dolgoletni humanitarec, Borut Ambrožič ml. se je 20. julija 2019  udeležil tradicionalnega dobrodelnega bazarja v kavarni MuziKafe na Ptuju. Zbrani prostovoljni prispevki na letošnjem vegetarijanskem bazarju v kavarni MuziKafe na Ptuju so namenjeni mariborskemu Waldorfskemu vrtcu Studenček, pomoč vrtcu po požaru. Kulinarično-humanitarno-izobraževalni dogodek se je letos odvil že devetič, na povabilo Glasbenega festivala Arsana v okviru festivalskih dogodkov. Več o samem festivalu, katerega »oče« je Mladen Delin, najdte tudi na tej povezavi: https://www.ptuj.info/sl/kultura-in-dozivetja/festivali/eden-od-zanrsko-najbolj-raznolikih-glasbenih-festivalov-v-tem-delu-evrope/. Vegetarijanske in veganske jedi, ki jih prostovoljci doma pripravijo z ljubeznijo do ljudi in živali, so ponovno pritegnili  množico ljudi v Muzikafe. Dom KULTure, multikulturna zgradba združuje v centru najstarejšega slovenskega mesta kreativno kavarno muziKafe, sončno teraso, polkletni prostor, galerijo namenjeno raznovrstni kulturno umetniškim vsebinam oz. koncertom, predavanjem, literarnim večerom, predstavam, plesnim točkam, razstavam, delavnicam, itd. Ob tej priložnosti se je predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič ml. srečal z Mladenom Delinom, umetniškim vodjo in direktorjem festivala Arsana. Oba sta nekdanja pevca Akademskega pevskega zbora Maribor.  ​

Predstavniki Hortikulturnega društva Maribor na otvoritvi 66. puljskega filmskega festivala

Lega Istre in klimatski dejavniki omogočajo uspešno gojenje vinske trte, oljk, fig kakor tudi sadnih vrst kot so mandelj, žižola, granatno jabolko, navadna jagodičnica, koprivovec in nekaterih drugih (npr. oškoruš, murva, nešplja). Puljski filmski festival je najstarejši filmski festival na Hrvaškem, hkrati je eden najstarejših v Evropi. Njegov zaščitni znak je puljska Arena v kateri se filmi gledajo pod zvezdami. Ocenjevalna žirija dodeljuje glavno festivalsko nagrado – Veliko zlato Areno za najboljši film festivala. Letošnje otvoritve 66. puljskega filmskega festivala se je udeležil tudi predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič in se ob tej priložnosti slikal z igralcem Goranom Višnjičem. Obiskali smo tudi znano cerkvico iz 11. stoletja Sv. Foško, mestece Bale, kjer je prebivala tudi naša znana slovenska botaničarka, baronica Jelena de Belder-Kovačič  in še kaj.

Po poti hortikulturne ureditve Opatije 201

Članice in člani Hortikulturnega društva Maribor radi nabiramo in delimo hortikulturne izkušnje tudi v sosednjih državah. Tokrat nas je poletna pot popeljala v hrvaško primorsko mesto Opatija. Mesto Opatija leži na istrski planoti Učka in je od slovensko- hrvaške meje oddaljeno le dobre pol ure vožnje. Opatija obiskovalce očarala s čudovito urejenimi parki ter bogato turistično ponudbo. Leta 1884 je bil zgrajen hotel Kvarner, ki velja za začetnika turistične tradicije mesta. Reški trgovec Ignacio Scarpa je leta 1844 v bližini cerkve svetega Jakoba zgradil vilo, ki jo je imenoval po svoji pokojni ženi Angiolini. Ob vili najdemo čudovit park s številnimi eksotičnimi rastlinami. Danes je v njej hrvaški muzej turizma. Leta 1889 so Opatijo uradno proglasili za klimatsko zdravilišče. Posebnost Opatije je 11 km dolgo obalno sprehajališče pod cipresami, hrasti in palmami Voloskega skozi Opatijo do Lovrana, znano kot »Šetalište Frana Josipa«. Spomnimo, Hortikulturno društvo Maribor deluje na področju varivanja narave in ohranitve okolja, turizma, naravne in kulturne dediščine ter na področju kulture.  ​

Strokovni izlet Hortikulturnega društva Maribor v Univerzitetni Botanični vrt v Gradcu pod vodstvom Boruta Ambrožiča in Karin Bejo

Članice, člani in simpatizerji društva ter ljubitelji narave smo se dne 29.06.2019 zbrali v okviru strokovnega izleta Hortikulturnega društva Maribor, katerega glavni namen je bil obisk Univerzitetnega Botaničnega vrta v Gradcu (Botanischer Garten Graz, Holteigasse 6, A-8010 Graz). Tudi na ta način obeležujemo 150-let delovanja društva. Vrt, ki je razdeljen tematsko na več delov ima za seboj dolgo in zanimivo zgodovino. Podrobnejši pregled zgodovine botaničnega vrta Gradec lahko najdete v knjigi z naslovom  Garten des Wissens – 200 Jahre Botanischer Garten Graz, avtorjev Thomas Ster, Kurt Zernig, Ursula Brosch in Christian Berg (Grazer Universitätsverlag Leykam, 2011) ali na njihovi spletni strani: https://garten.uni-graz.at/de/allgemeine-informationen/. Botanični vrt Gradec vsako leto objavi tudi seznam rastlinskih semen, namenjen izmenjavi med botaničnimi vrtovi za znanstvene in raziskovalne namene, ki si ga lahko ogledate in/ali naložite na tej povezavi: https://static.uni-graz.at/fileadmin/projekte/garten/dokumente/Samenkatalog_Graz_2018_end.pdf.
Ob ogledu graškega botaničnega vrta smo opazili tudi  poimenske tablice botrov posameznih dreves v vrtu. Slednjo idejo razvijamo  tudi v našem društvu že dalj časa in upamo, da nam jo bo s pomočjo novega vodstva občine v vlogi lastnika zelenih urbanih delov mesta Maribor tudi uspelo uresničiti. Enodnevno druženje smo oplemenitili tudi z ogledom graškega mestnega parka in zelenih delov mesta ter zaključili s postankom v restavraciji pivovarne Puntigamer (Brauhaus Puntigam). Zahvaljujemo se županu občine Lovrenc na Pohorju, gospodu Marku Rakovniku za promocijski material občine, ki smo ga ponesli s seboj. Prav tako se zahvaljujemo podjetju FLUCHER, ki se z avtobusni prevozi uspešno predstavlja na trgu že od leta 1994. Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič ml. je ob obisku vrta, predstavnici izročil knjigo z naslovom MARIBOR TOP 100 zanimivosti, avtorja Jurija Pivke, ki se hkrati z literaturo ukvarja tudi z naravoslovno fotografijo. Vesli smo, da se je izleta udeležila tudi predsednica Društva za boj proti raku Štajerske Maribor, Zvezdana Mavrič Vražič ter predstavnik Botaničnega vrta TAL 2000 iz Pragerskega, kije tudi eden od prejemnikov najvišjega priznanja našega društva, in sicer kristalne vrtnice.

Za Borutom Ambrožičem prevzema vodenje projekta Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto Maribor, mestna svetnica Zdenka Križanič

Leta 2016 je bil Borut Ambrožič s sklepom župana imenovan za vodjo projekta Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto Maribor. Unicef Slovenija s projektom v lokalnih okoljih spodbuja razvijanje mesta po meri otrok, tudi na področju reševanja okoljevarstvenih problemov, izboljšave rekreativnih površin, razvijanju zelenih površin, itd. Istega leta je Hortikulturno društvo Maribor v sodelovanju z Mestno občino Maribor, Unicef Slovenija, Snaga d.o.o in Podravskim gozdarskim društvom izvedlo projekt »Mestni park – otrokom prijazno – zeleno okolje«. Več o tem v spodnjem članku na portalu MariborInfo.
ttps://mariborinfo.com/novica/lokalno/maribor-ze-vec-kot-desetletje-otrokom-prijazno-unicef-mesto/229524
Maribor že več kot desetletje Otrokom prijazno Unicef mestoMaribor je že 11 let Otrokom prijazno Unicef mesto, po Borutu Ambrožiču pa vodjo projekta prevzema Zdenka Križanič. Njena pomočnica bo Nina Kirbiš.
Po napovedih bo do leta 2025 okoli 60 odstotkov ljudi živelo v mestih. Otrokom prijazna Unicef mesta so mesta, v katerih župani sprejmejo obveznost, da bodo pospešeno razvijali programe za otroke. Pobudo so leta 1996 sprožili Unicef in UN-Habitat, da bi ukrepali na podlagi resolucije, ki je bila sprejeta na drugi konferenci Združenih narodov o človeških naseljih (Habitat II), da bi mesta postala primerna za življenje vseh. Sklep te konference je bil, da je dobro počutje otrok končni pokazatelj zdravega habitata, demokratične družbe in dobrega upravljanja.
​Otrokom prijazno Unicef mesto MariborUnicef Slovenija s projektom v lokalnem okolju spodbuja razvijanje mesta po meri otrok, ki je prijazno in varno, z urejenimi otroškimi igrišči in zelenicami, z izboljšano varnostjo za otroke v prometu, z ustrezno zdravstveno oskrbo, z možnostjo za participacijo najmlajših občanov. V razvitih državah dajejo projektni partnerji poudarek reševanju okoljevarstvenih problemov, izboljševanju rekreativnih površin, razvijanju zelenih površin, ureditvi prometa s ciljem izboljšanja varnosti otrok in akcijam zbiranja sredstev za posebne projekte v korist otrok. Vsako okolje si svoj akcijski načrt prilagodi glede na najbolj akutne probleme in odprta vprašanja.
V praksi gre za mesto ali skupnost, v katerem so glasovi, potrebe, prednostne naloge in pravice otrok sestavni del javnih politik, programov in odločitev. Nova gorica je bila prva v Sloveniji, ki je pridobila ta častni a hkrati z veliko odgovornostjo povezan naziv. Med zadnjimi se je mreži Otrokom prijaznih Unicef mest v Sloveniji pridružila Mestna občina Ptuj v letu 2017. Maribor se je v mrežo Otrokom prijaznih Unicef mest vključil leta 2008.
Takratna predsednica Unicef Slovenija Zora Tomič in mariborski župan Franc Kangler sta podpisala pogodbo, s katero je Maribor pristopil k mednarodnemu projektu, ki združuje mesta v skrbi za dobrobit otrok v okoli 40 državah sveta.
Župan kot zagovornik otrok v mestuŽupan s svojo častno izjavo postane nosilec projekta in zagovornik otrok v mestu, hkrati pa določi vodjo projekta, ki proaktivno deluje za izboljšanje položaja otrok v mestu, tudi v obliki različnih projektov za otroke. Prva je to častno funkcijo v mestu prevzela Martina Ravter, leta 2016 pa s sklepom župana Andreja Fištravca humanitarec in strokovnjak na področju človekovih pravic, Borut Ambrožič. Mestna občina Ptuj se je leta 2017 kot 14. mesto pridružila mreži Otrokom prijaznih Unicef mest v Sloveniji.
Dosedanji vodja projekta Otrokom prijazno Unicef mesto Maribor, Borut Ambrožič je o mariborskem projektu povedal: »Otrokom prijazno mesto je mesto, skupnost ali kateri koli sistem lokalnega upravljanja, ki se zavzema za izboljšanje življenja otrok v njihovi pristojnosti z uresničevanjem njihovih pravic, kot so navedene v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo št. 44/25 z dne 20. novembra 1989.«
»Ta pomemben mednarodni dokument smo s partnerji predstavili širši javnosti v obliki projekta mala knjiga – velika vsebina. E-knjiga je mladim na bolj zanimiv in manj suhoparen način približala člene konvencije in pravice otrok in mladih z ilustracijami z likom zajčka, ki naj bi deloval kot neke vrste ambasador otrokovih pravic, avtorice Tanje Simonič Korošak in risbic več kot sto otrok iz mariborskih šol in vrtcev. Slednje so bile izbrane s strani predstavnic Umetnostne galerije Maribor in Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru ter razstavljene v razstavišču fakultete. Prvo nagrajena risba krasi platnico e- knjige, ki je kot socialna inovacija prejela leta 2018 priznanje Štajerske gospodarske zbornice,« je še povedal Ambrožič.
E-knjigo o otrokovih pravicah lahko prelistate ali si jo prenesete tukaj.
Projekt je bil lokalni poskus tudi na nacionalni ravni osvestiti družbo, predvsem pa mlade, in jim tako na sodoben način posredovati osnovna vedenja o njihovih pravicah in dolžnostih. Če ne poznaš svojih pravic, težko veš, kdaj so kršene. V tem šolskem letu je v 20 javnih osnovnih šolah, vključno z Osnovno šolo Gustava Šiliha, ki je namenjena učencem s posebnimi potrebami, bilo vpisanih 8200 učencev. V izvedenih projektih smo se trudili vključevali mlade in vse relevantne deležnike. Sodelovanje in povezovanje je rdeča nit EU Agende 2030.
Primer dobre prakse sodelovanja v projektu Otrokom prijazno mesto je prenova otroškega peskovnika in nadomestna zasaditev v žledolomu uničene vrbe v mariborskem mestnem parku leta 2016. V projektu ‘Mestni park – otrokom prijazno – zeleno okolje’, ki je sledil zastavljeni strategiji projekta ‘Otrokom prijazno Unicef mesto Maribor’, so združili Mestna občina Maribor, Unicef Slovenija, Hortikulturno društvo Maribor, Snaga d.o.o in Podravsko gozdarsko društvo.   
Nova vodja projekta Otrokom prijazno Unicef mesto Maribor in njena pomočnica sta mestna svetnica Zdenka Križanič in Nina Kirbiš, zaposlena na Uradu za kulturo Mestne občine Maribor.

Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič ml., glavni moderator in avtor na 14 IRDO mednarodni konferenci 20. In 21. junija  v prostorih rektorata Mariboru

Na štirinajsti IRDO mednarodna konferenca »Družbena odgovornost in izzivi časa 2019: Družbena odgovornost: razvoj, uporaba in merjenje vpliva« je 96 avtorjev iz osmih držav predstavilo svoje prispevke širši javnosti. Kot avtor je nastopil tudi predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič ml. ob soavtorstvu zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja, sicer tudi člana Hortikulturnega društva Maribor. V sporočilu za javnost je organizator konference, IRDO zapisal: »Zavedanje vpliva, ki ga imamo na okolje in na družbo kot posamezniki in organizacije je ključno za trajnostni razvoj, družbena odgovornost pa je svojevrstno orodje za dosego trajnostnega razvoja«. Slednje sta prej navedena avtorja predtsvila v prispevku z naslovom »Hortikulturno društvo Maribor kot družbeno odgovorna organizacija/ Horticultural Society Maribor as a socially responsible organization«. Avtorja navajata, da je trajnost/sonaravnost pomemben del sodobnega truda za družbeno odgovornost. Vključuje hortikulturo, ki postaja zaradi sprememb v načinu prehranjevanja ter ob vse večjemu zavedanju pomena kakovosti bivalnega okolja vse pomembnejša interdisciplinarna disciplina. Organizacije, kot je Hortikulturno društvo Maribor, ki deluje družbeno odgovorno, pozitivno vplivajo na razvoj širše družbe. Drugi dan konference je zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej bila podeljena medalja Norberta Wienerja, namenjena raziskovalcem, ki so bistveno vplivali na razvoj sistemskega razmišljanja na globalni ravni. Spomnimo, da je mesto Maribor leta 2013 prof. Muleju podelilo naziv »Častni občan mesta Maribora« za  njegovo življenjsko pedagoško in znanstveno raziskovalno delo na področju ekonomske znanosti in inovacijskega managementa ter osebni prispevek njegovega dela k ugledu našega mesta doma in v svetu«.

Hortikulturno društvo Maribor - prejemnik nagrade International Competition Award 2019 / Responsible Towards Water / National Project na letošnjem Blejskem vodnem festivalu

V Sloveniji imamo izjemno vodno bogastvo. Slovenije  je ena izmed bolj vodnatih dežel  na evropskem kontinentu. Voda je sicer obnovljiv, a zelo krhek vir. Najpomembnejši vir pitne vode so podzemne vode v prodih in peskih (podtalnica), ki veljajo za najbolj kakovostne in lahko dostopne vire pitne vode in oskrbujejo kar 97 % prebivalstva. Drugi pomemben vir pitne vode pri nas so izviri podzemne vode, ki jih je v Sloveniji približno 7.000.  Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič ml. je v imenu društva prevzel prvo nagrado v rubriki »nacionalno« na letošnjem Blejskem vodnem festivalu. V tej kategoriji se za nagrado potegujejo nacionalni projekti, ki predstavljajo primere dobre prakse (življenje z vodo, industrija, narava in ljudje) ter razvojne rešitve na temelju zelene in modre infrastrukture. Z nagradami se Iščejo novi trendi v razumevanju vode in vzdržno naravnane rešitve, ki zajemajo celoten vodni krog, ohranjajo vodno okolje ter izboljšujejo kakovost na vseh življenjskih področjih. V kategoriji »korporativno« je nagrado prejelo tudi mariborsko podjetje, ki je z vodo tesno povezano, in sicer Mariborski vodovod j.p. d.d. Hortikulturno društvo Maribor prevzema v projektu »Tveganje za sušo v Podonavski regiji / Drought risk in the Danube Region«, katerega nosilec je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) del, ki se nanaša na poročanje o suši iz terena. Ob prevzemu nagrade je predsednik festivala, Rade Šerbedžija čestital predsedniku Hortikulturnega društva Maribor, Borutu Ambrožiču za trajnostno angažiranje društva, ki v letošnjem letu praznuje 150-letnico delovanja. ​

Hortikulturno društvo Maribor s partnerji prejemnik mednarodne nagrade na letošnjem Blejskem vodnem festivalu / Bled Water Festival v kategoriji NATIONAL PROJECTS

​Organizator Zavod BLEJSKI VODNI FESTIVAL v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor:
-odpira aktualne in nove teme o vodi, vodnih virih, vzdržnem ter krožnem gospodarstvu,
-vodi daje nove razsežnosti,
-deli primere dobre prakse,
-na mednarodni ravni povezuje gospodarstvo, stroko in politiko,
-nagrajuje inovativne ideje, odlične primere dobre prakse in filme z ekološko noto.
Festival poteka 13. In 14. junija 2019 na Bledu z bogatim programom. Več o programu na tej povezavi: http://bledwf.com/sl/festival/#1555660010190-ad727002-0134
V kategoriji NATIONAL PROJECTS, kjer imajo ideje in rešitve o odgovornem ravnanju z vodo najširši doseg, se za nagrado potegujejo nacionalni projekti, ki predstavljajo primere dobre prakse (življenje z vodo, industrija, narava in ljudje) ter razvojne rešitve na temelju zelene in modre infrastrukture. Z nagradami se Iščejo novi trendi v razumevanju vode in vzdržno naravnane rešitve, ki zajemajo celoten vodni krog, ohranjajo vodno okolje ter izboljšujejo kakovost na vseh življenjskih področjih. Hortikulturno društvo Maribor je s prijavljenim projektom »Tveganje za sušo v Podonavski regiji / Drought risk in the Danube Region«, katerega nosilec je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) ter v sodelovanju z Mariborskim vodovodom in KGZ Maribor predstavil poenotene metode za oceno jakosti suše, njenih posledic in tveganj za sušo. Trajnostni projekt vključuje prostovoljce, ki so neprecenljiv vir podatkov za ocene suše in zmanjševanje povzročene škode. Sateliti namreč zaznavajo, kje suša je, slabo pa opišejo stopnjo poškodbe in prizadetost rastlin. Ta opis pa lahko zagotovijo terenski opazovalci. Projekt »Drought risk in the Danube Region« (DriDanube) na trajnostno inovativen način združuje organizacije iz različnih sektorjev: javni, zasebni in civilni. Primer dobre prakse sodelovanja med Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Kmetijsko gozdarskim zavodom Maribor (KGZS - Zavod MB), Hortikulturno društvo Maribor (HDM). Podelitev mednarodnih nagrad bo potekala 14. junija 2019 ob 19.30 uri v hotelu Astoria na Bledu. 

Projekt zasaditve lipe ob začetku Slovenske planinske poti ob Svetovnem dnevu okolja objavljen tudi na portalu MariborInfo

Projektu, katerega glavni nosilec je Planinsko društvo Maribor Matica z naslovom »Drevo za Zemljo ob Slovenski planinski poti« se pridružujemo kot trajnostni partner, ki svojo zavezo ohranjanja narave in varstva okolja izkazuje od svoje ustanovitve leta 1869. S projekti kot je ta želimo razvijati odgovoren odnos do okolja in narave ter spodbuditi interes za njeno aktivno varovanje.
​Ob začetku Slovenske planinske poti zasadili lipo
Planinsko društvo Maribor je ob Svetovnem dnevu okolja, v projektu ‘Drevo za Zemljo ob Slovenski planinski poti’, posadilo lipovo drevo, v kasnejših fazah pa bodo začetek te poti označili še z novo tablo in eko klopjo.
Leta 1972 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 5. junij za Svetovni dan okolja z namenom, da bi vzbudila večje zanimanje za okolje.  Pomemben mejnik predstavlja priložnost za krepitev in spodbujanje zavedanja o pomenu skrbi za okolje.
Hortikulturno društvo Maribor ob tem nadaljuje aktivnosti v sklopu obeleževanja 150-letnice delovanja. »V projektu, katerega glavni nosilec je Planinsko društvo Maribor Matica se pridružujemo kot trajnostni partner, ki svojo zavezo ohranjanja narave in varstva okolja izkazuje od svoje ustanovitve leta 1869. S projekti kot je ta želimo razvijati odgovoren odnos do okolja in narave ter spodbuditi interes za njeno aktivno varovanje,« je ob zasaditvi dejal Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor.
Planinsko društvo Maribor Matica ustanovljeno že leta 1919Planinsko društvo Maribor Matica je bilo ustanovljena pod imenom Mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva 6. junija 1919. Predstavlja drugo najstarejše planinsko društvo v regiji. Kot najdemo zapisano na njihovi spletni strani, sodi med najpomembnejše dogodke v kronologiji društva prizadevanje člana planinskega društva Maribor Matica Ivana Šumljaka za vzpostavitev Slovenske planinske poti že leta 1950. Na njegov predlog je markacijska komisija v Ljubljani določila potek poti od Maribora do Ankarana.
Kasneje, leta 1963, je dal Ivan Šumljak na skupščini Planinske zveze Slovenije še pobudo za Razširjeno pot. Slovenska planinska pot je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Sprva je dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot.
Kot je zapisano na spletni strani Planinske zveze Slovenije, se pot prične v Mariboru in poteka čez Pohorje in se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča na Debelem Rtiču ob Jadranskem morju. Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji - s Knafelčevo markacijo, to je rdeč krog z belo piko, in dodano številko 1.

Pot prehodilo več kot 10.000 planink in planincevPo podatkih Planinske zveze Slovenije je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo že več kot 10.000 planink in planincev. Za 80 točk, ki povezujejo slovenske gore, skrbijo posamezna planinska društva. Najnižja kontrolna točka Slovenske planinske poti je v Ankaranu oziroma na Debelem rtiču, kjer na 16 metrih nadmorske višine, vsako leto preživljajo počitnice otroci v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije.
V Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič otroci med počitnicami in tudi vse leto spoznavajo bližnjo okolico, značilnosti flore in favne zdravilišča, se kopajo in se preizkušajo v različnih športnih igrah, med drugim v nogometu, odbojki in plavanju, ob večerih pa igrajo družabne igre, plešejo, obiščejo gledališko ali filmsko predstavo.
Najvišjo kontrolno točko Slovenske planinske poti pa najdemo na Triglavu, to je na 2864 metrih nadmorske višine. Z navedeno višino je Triglav najvišja gora na ozemlju Slovenije, hkrati pa je tudi najvišja gora v Julijskih Alpah. Aljažev stolp na njegovem vrhu je zaščiten kot kulturni spomenik in kot tak pomemben pri ohranjanju kulturne dediščine
»S partnerji v projektu ‘Drevo za Zemljo ob Slovenski planinski poti’, ki je sofinanciran s strani Mestne občine Maribor, smo posadili lipovo drevo. V kasnejših fazah projekta pa bomo začetek te poti označili še z novo tablo in eko klopjo« je povedala nosilka projekta Špela Recer.
 
Vir: https://mariborinfo.com/novica/slovenija/ob-zacetku-slovenske-planinske-poti-zasadili-lipo/222245

Varuha gorske narave Borut Ambrožič in Špela Recer v projektu »Drevo za Zemljo ob Slovenski planinski poti« posadila lipo ob začetku Slovenske planinske poti v Radvanju ob Svetovnem dnevu okolja

Svetovni dan okolja 5. junij predstavlja priložnost za krepitev in spodbujanje zavedanja o pomenu skrbi za okolje. V skupnem nastopu v projektu, katerega nosilec je PD Maribor Matica so strokovno znanje in moči združili PD Maribor Matica, Hortikulturno društvo Maribor in Podravsko gozdarsko društvo na eni strani ter javni in zasebni partnerji na drugi strani.  Na predlog člana PD Maribor Matica Ivana Šumljaka, za vzpostavitev Slovenske planinske poti je Markacijska komisija v Ljubljani določila potek poti od Maribora do Ankarana. Na najnižji točki dosega pot 16 metrov nadmorske višine, na najvišji pa 2.864 metrov nadmorske višine. Zasaditev so pospremili predstavniki številnih medijev ter predstavniki projektnih partnerjev.

eVabilo na dobrodelno licitacijo emajliranih drevesnih tablic Mariborskega mestnega parka ob zaključku projekta NARAVA IN MESTO/ SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS umeščeno na koledar dogodkov Planinske zveze Slovenije

​Hortikulturno društvo Maribor je ob zaključku projekta NARAVA IN MESTO/ SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS priredilo dobrodelno licitacijo emajliranih drevesnih tablic Mariborskega mestnega parka v večnamenski dvorani vetrinjskega dvora v Mariboru. Veseli smo, da nam je pri promociji dogodka priskočila v pomoč tudi Planinska zveza Slovenije, ki je ena največjih in ena najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij v Sloveniji. Je zveza planinskih društev, v okviru katere njeni člani, tako društva kot posamezniki, izvajajo različne planinske oziroma gorniške dejavnosti na način, ki izraža visoko stopnjo spoštovanja in odgovornosti do gorskega sveta, njegove žive in nežive narave, njegovih prebivalcev in drugih obiskovalcev. Spomnimo, da je predsednik Hortikulturnega društva Borut Ambrožič ml, licenciran varuh gorske narave ter Vodnik za invalide v gorah.
 
Vabilo je bilo objavljeno v koledarju dogodkov.

Hortikulturno društvo Maribor, kot partner v letošnjem projektu PD Maribor Matice ob Svetovnem dnevu okolja – »Drevo za Zemljo ob Slovenski planinski poti«
drevo_vabilo.docx
File Size: 673 kb
File Type: docx
Download File
Leta 1972 je Generalna skupščina ZN 5. junij razglasila za Svetovni dan okolja z namenom, da bi vzbudila večje zanimanje za okolje. Gre za priložnost za krepitev in spodbujanje zavedanja o pomenu skrbi za okolje. Hortikulturno društvo Maribor nadaljuje aktivnosti v sklopu obeleževanja 150-letnice delovanja. V projektu, katerega glavni nosilec je PD Maribor Matica se pridružujemo kot trajnostni partner, ki svojo zavezo ohranjanja narave in varstva okolja izkazuje od svoje ustanovitve leta 1869. PD Maribor Matica je bila ustanovljena pod imenom Mariborska podružnica SPD 6. 6. 1919. Kot najdemo zapisano na njihovi spletni strani, sodi med najpomembnejše dogodke v kronologiji društva prizadevanje člana PD Maribor Matica Ivana Šumljaka za vzpostavitev Slovenske planinske poti (SPP). Ideja o krožni poti sega v leto 1950. Na njegov predlog je Markacijska komisija v Ljubljani določila potek poti od Maribora do Ankarana. Kasneje, 1963. leta je dal Ivan Šumljak na skupščini PZS še pobudo za Razširjeno pot. Slovenska planinska pot je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Sprva je dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot. Kot je zapisano na spletni strani PZS, se pot prične v Mariboru in poteka čez Pohorje in se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča na Debelem Rtiču ob Jadranskem morju. Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji - s Knafelčevo markacijo (rdeč krog z belo piko) in dodano številko 1. Po podatkih PZS je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo že več kot 10.000 planink in planincev. Za 80 točk, ki povezujejo slovenske gore skrbijo posamezna planinska društva. Najnižja kontrolna točka Slovenske planinske poti je v Ankaranu oz. na Debelem rtiču (na 16 metrih nadmorske višine),kjer vsako leto preživljajo počitnice otroci v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije. V Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič otroci ne le med počitnicami, ampak vse leto spoznavajo bližnjo okolico, značilnosti flore in favne zdravilišča, se kopajo in se preizkušajo v različnih športnih igrah, med drugim v nogometu, odbojki in plavanju, ob večerih pa igrajo družabne igre, plešejo, obiščejo gledališko ali filmsko predstavo. Najvišjo kontrolno točko Slovenske planinske poti pa najdemo na Triglavu (na 2864 metrih nadmorske višine). Z navedeno višino je Triglav najvišja gora na ozemlju Slovenije, hkrati pa je tudi najvišja gora v Julijskih Alpah. Aljažev stolp na njegovem vrhu je zaščiten kot kulturni spomenik in kot tak pomemben pri ohranjanju kulturne dediščine. Ob tem pomembnem mejniku bomo s partnerji v projektu »Drevo za Zemljo ob Slovenski planinski poti« posadili drevo v kasnejših fazah projekta pa postavili še novo tablo in eko klop.

Obisk razstave ob 150-letnici Hortikulturnega društva s strani generalnega konzula RS v Celovcu, g. Milana Predana

Razstavišče Vetrinjski, v katerem razstavljata nakit diplomirana oblikovalka nakita Nataša Grandovec in Martina Obid Mlakar si je 30. maja ogledal generalni konzul RS v Celovcu, g. Milan Predan. Rdečo nit razstave, ki je v sklopu letošnjega projekta Hortikulturnega društva Maribor z naslovom NARAVA IN MESTO/ SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS predstavljajo tudi starinske razglednice mariborskega mestnega parka. Le te je iz svoje zbirke razglednic dal v uporabo društvu, za namene projekta priznani mariborski galerist, g. Primož Premzl. Goste sta skozi razstavo popeljali kustosinji razstave, Nataša Grandovec in Lea Zinaur. Projekt se odvija pod častnim pokroviteljstvom župana MO Maribor in je sofinanciran s strani MO Maribor v okviru letošnjega razpisa s področja varstva okolja na temo podnebnih sprememb.  ​

Projekt Hortikulturnega društva Maribor NARAVA IN MESTO/ SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS našel svoje mesto tudi v E-biltenu letošnjega festivala Ezl ek

Hortikulturno društvo Maribor nadaljuje tradicijo sodelovanja z Društvom Ezl ek. Tako, kot že v preteklih letih je tudi v letošnjem biltenu društva, ki ga izdajo v okviru festivala Ezl ek svoje mesto našla predstavitev projekta Hortikulturnega društva Maribor NARAVA IN MESTO/ SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS. Vloga Hortikulturnega društva Maribor se je v 150 letih spreminjala, v prvih desetletjih je gradilo javne zelene prostore in jih tudi vzdrževalo, po drugi svetovni vojni so skrb za mestni park prevzele strokovne ustanove, trajnostno naravnano društvo pa se je usmerilo v širjenje vrednot hortikulture v mestni in primestnih občinah Maribora in pri tem dosega lepe uspehe. Predstavljeni projekt je primer dobre prakse trajnostne naravnanosti društva, ki deluje na področju  varstva okolja in ohranjanja narave, naravne in kulturne dediščine, turizma in kulture. Vabljeni k branju!
ezl_ek-14_2019_za_splet.pdf
File Size: 8123 kb
File Type: pdf
Download File

Hortikulturno društvo Maribor pozdravlja zasaditve medonosnih rastlin na Vrbanskem platoju

Med take rastline uvrščamo nekatera drevesa, grmičke, trajnice, zelišča in tudi vrtnine. Med zelišči ki privabljajo čebele prednjačijo navadni koper, navadni pelin, navadni boreč, navadna kumina, bazilika, meta, rožmarin, žajbelj, materina dušica, navadni gabez… Medonosne grmovnice nase opozorijo z močnim cvetenjem, vonjem. barvo cvetov ali listja, vendar bogato cvetijo in so tako pomembne za čebeljo pašo. Med zgodaj cvetoče grmovnice spada navadna leska. V tej skupini pa so za čebele zanimive še medvejke, bradatec, metuljnik, češmini, bakrena šmarna hrušica…
Drevesne vrste, kot so lipa, javorji, divja češnja, robinija ali akacija, pravi kostanj imajo v cvetovih toliko medičine, da so pomembna čebelja paša. Med medeče rastline štejejo čebelarji tudi tiste, ki čebelam nudijo le cvetni prah. V okviru Svetovnega dneva čebel se je zasaditev medonosnih rastlin zgodila tudi na največjem črpališču pitne vode SV Slovenije, s katerim že desetletja gospodari Mariborski vodovod. Družbeno odgovorno in trajnostno naravnano podjetje, ki ga vodi mag. Danilo Burnač je zagotovilo potrebne rastline in prostor za njihovo zasaditev. Akcija sajenja medovitih rastlin na Vrbanskem platoju bodo nadaljevali še jeseni, ko bodo učenci mariborskih šol, čebelarji in predstavniki Mariborskega vodovoda posadili še 25 grmovnic. O dogodku je med drugimi poročal tudi Radio Maribor s katerim Hortikulturno društvo Maribor letos sodeluje v projektu NARAVA IN MESTO/ SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS. Partner projekta je tudi Mariborski vodovod. Več o dogodku tudi na tej povezavi: https://www.rtvslo.si/radiomaribor/ob-dnevu-cebel-so-otroci-posadili-25-medovitih-grmovnic/488633#&gid=1&pid=1

celomesečni projekt Hortikulturnega društva Maribor z naslovom NARAVA IN MESTO

Napovednik jutrišnjega predavanja v sklopu celomesečnega projekta Hortikulturnega društva Maribor z naslovom NARAVA IN MESTO/ SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS v Vetrinjskem dvoru, 24. Maja 2019 ob 17. uri
Hortikulturno društvo Maribor s partnerji in podporniki, nadaljuje svoje aktivnosti vezane na 150. obletnico svojega delovanja. Projekt NARAVA IN MESTO/ SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS vključuje tudi zanimiva predavanja na temo podnebnih sprememb in hortikulture v najširšem interdisciplinarnem smislu. Projekt je sofinanciran v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov varstva okolja in ohranjanje narave v MO Maribor za leto 2019 ter poteka pod pokroviteljstvom župana MO Maribor, g. Saša Arsenoviča. Tokrat se nam predstavlja dr. Matej Hriberšek, prevajalec iz latinščine, prejemnik Jermanove nagrade za prevoda enciklopedičnega Naravoslovja Plinija St. in avtobiografske kompilacije Žige Herbersteina Ljubemu zanamstvu. Plinij st. je pri svojih virih uporabil izsledke okoli 512 rimskih in grških avtorjev. Vseh knjig Naravoslovja Plinija st. je sedemintrideset. Plinij st. je pri žuželkah postavil čebele na prvo ali najpomembnejše mesto. Plinij st. po izobrazbi ni bil naravoslovec in se tudi ni ukvarjal z naravoslovjem, bil pa je navdušenec nad naravo in naravnimi fenomeni.
KRATEK SPREHOD SKOZI NARAVOSLOVJE ANTIČNEGA SVETA: PLINIJ STAREJŠI IN NJEGOVO NARAVOSLOVJE
 Fascinacija nad naravo, njenimi lepotami in vsem, kar nam daje za življenje, ni značilna samo za sodobni čas, ampak je enako razvnemala raziskovalno dejavnost in burila domišljijo že v antiki. Čeprav se je ohranilo nekaj markantnih del s področja naravoslovja (na primer Aristotelova dela s področja naravoslovja), je večina tedanje znanstvene in strokovne literature neohranjena in najbrž za vedno izgubljena. A posebno mesto pri ohranjanju antične vednosti in sveta okoli nas zaseda rimski pisec Plinij Starejši, avtor obsežnega dela z naslovom Naravoslovje, ki je s 37 knjigami obsega eno najobsežnejših del antike, vsekakor pa najobsežnejše ohranjeno prozno delo rimske književnosti. Kdo je bil Plinij, kakšen je pomen tega pisca, čigar neukrotljivo žeja po vedenju in spoznavanju je bila delno kriva tudi za njegovo prezgodnjo smrt (umrl je ob izbruhu Vezuva l. 79 po Kr.), in kaj prinaša njegovo Naravoslovje, ki s svojo vsebino in ekstenzivnostjo še danes žanje občudovanje, bo tema predavanja dr. Mateja Hriberška, predavatelja za latinski in grški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vljudno vabljeni v večnamensko dvorano Vetrinjskega dvora ta petek, 24. Maja 2019 ob 17. uri!
Borut Ambrožič ml., predsednik Hortikulturnega društva Maribor

Udeležba predsednika HDM Boruta Ambrožiča ml. na pohodu oz. ogledu invazivnih rastlinskih vrst s predstavniki OE  Maribor Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave in Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave

Predsednik Hortikulturnega društva Maribor Borut Ambrožič ml. se je odzval vabilu Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave in se 16. maja 2019 udeležil ogleda invazivnih rastlinskih vrst na širšem območju mestnega parka, skupaj s predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije OE  Maribor in Zavoda RS za varstvo narave. V skladu z Zakonom o ohranjanju narave je naseljevanje rastlin in živali tujerodnih prostoživečih vrst prepovedano. Naselitev je določena kot vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali živali te vrste niso bile nikoli prisotne. Naselitev je lahko zavedna oz. izvedena z namenom, da rastline ali živali v novem ekosistemu živijo, ali je nezavedna in je posledica človekovega malomarnega ravnanja, npr. odmetavanje akvarijskih ali terarijskih živali v naravo. Slednje smo v mariborskih parkovnih ribnikih (žal) že doživeli. Naše rastlinstvo je zaradi širjenja invazivnih vrst zagotovo ogroženo, zato je treba stopnjo ogroženosti in konkretne primere prizadetih vrst redno preučevati in kontrolirati. Med opaženimi invazivnimi rastlinskimi vrstami na širšem območju mestnega parka je tudi pajesen (Ailanthus altissima). Na spletni strani MOP-a najdemo o tej invazivni tujerodni rastlini sledeče:
  • ustaljen na Primorskem in v urbanih predelih
  • uspešno širjenje s pomočjo vetra na nova rastišča
  • pionirska rastlina
  • za zakoreninjenje mu ustrezajo razpoke, ki jih postopno širi in veča
  • razraščanje s poganjki iz korenin
  • hitra rast, velika sposobnost obnavljanja po odstranjevanju nadzemnih poganjkov
  • strupena rastlina, povzroča alergije in vnetje srčne mišice
  • lepo drevo, nezahtevno za vzdrževanje
  • v času cvetenja čebelja paša
  • več velikih starih dreves v parkih
Pri odstranjevanju je potrebna previdnost zaradi strupenosti rastline.
Picture
dr. Mateja Cojzer (ZGS OE MB), Nenad Zagorac (ZGS OE MB), mag. Živa Bobić-Červek (Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave), Borut Ambrožič ml, (Hortikulturno društvo Maribor), Samo Jenčič (Zavoda RS za varstvo narave)

Predsednik Hortikulturnega društva Maribor Borut Ambrožič ml. ob obisku OE Zavoda za gozdove Slovenije v Mariboru, predal razglednično dopisnico društva dr. Mateji Cojzer, vodji odseka za načrtovanje razvoja gozdov 

Projektno partnerstvo med Hortikulturnim društvom Maribor, OE Zavodom za gozdove Slovenije v Mariboru ima že dolgo tradicijo. V preteklosti je na primer na pobudo Boruta Ambrožiča, v vlogi Varuha gorske narave ter mag. Jožefa Mrakiča, vodje OE Zavoda za gozdove Slovenije v Mariboru, prišlo do postavitve eko klopi na delu trase naravoslovne učne poti Piramida – Kalvarija, itd. V letošnjem letu smo naše sodelovanje nadgradili v projektu NARAVA IN MESTO: SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS, ki ga je Hortikulturno društvo Maribor prijavilo v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov varstva okolja in ohranjanja narave v Mestni občini Maribor za leto 2019. V sklopu predavanja dr. Andreje Sušnik (ARSO), dne 17. maja 2019 ob 10. uri v predavalnici v Vetrinjskem dvoru v Mariboru, bo predstavljen tudi plakat na temo invazivnih rastlin. Ob prevzemu plakata je Borut Ambrožič vodji odseka za načrtovanje razvoja gozdov pri OE Zavodu za gozdove Slovenije v Mariboru izročil  razglednično dopisnico društva, izdano v sodelovanju s Pošto Slovenije ob 150. obletnici delovanja društva.

Hortikulturno društvo Maribor s projektom »NARAVA IN MESTO: SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS / NATURE AND TOWN: MODIFICATION OF URBAN NATURE med sodelujočimi v Evropskem tednu trajnostnega razvoja 2019

V državah EU med 30. majem in 5. junijem 2019 poteka akcija Evropski teden trajnostnega razvoja (ETTR), ki spodbuja organizacijo dogodkov in drugih aktivnosti za ozaveščanje o trajnostnem razvoju. Pobuda je povezana z uresničevanjem leta 2015 sprejete Agende 2030 za trajnostni razvoj s 17 cilji trajnostnega razvoja. Projekt NARAVA IN MESTO:SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS zasleduje vsebine, ki prispevajo k varovanju okolja, so trajnostno naravnane ter se nanašajo na temo »PODNEBNE SPREMEMBE«. Pri tem se zgleduje po EU Agendi 2030. Vsebinski sklop A (prepoznavanje sprememb v okolju) v tem trajnostnem projektu se nanaša na razstavo starih razglednic mariborskega mestnega parka v razstavišču Vetrinjski v pritličju Vetrinjskega dvora. Stare razglednice mariborskega mestnega parka predstavljajo dragoceno kulturno in v veliki meri naravno dediščino mesta Maribor, ki je neločljivo povezana s tudi s podnebnimi spremembami. Mariborski mestni park se je skozi zgodovino spreminjal, tudi zaradi posledic podnebnih sprememb oz. vplivov človeka, kar je dobro razvidno na samih fotografijah razglednic. V spodnjem delu pritličnega razstavišča Vetrinjski, bo obiskovalcem na ogled razstava nakita diplomirane oblikovalke nakita, Mariborčanke Nataše Grandovec in ljubljanske oblikovalke nakita Martine Obid Mlakar. Razkriva nam drobne cvetlice in živali, ki nas spremljajo na naših vsakdanjih poteh in v sedanjost prikličejo spomine, hkrati pa nas opozarja na spremembe flore in favne, ki so posledica podnebnih sprememb. Vsebinski sklop B (ukrepi in prilagoditve na podnebne spremembe) v tem trajnostnem projektu se nanaša na strokovna predavanja v večnamenski dvorani v prvem nadstropju Vetrinjskega dvora. Veže se na Svetovni dan podnebnih sprememb, 15. maj. Namen tega dne je opozoriti javnost na čedalje očitnejše podnebne spremembe, ki so posledica človeške dejavnosti. Vsebinski sklop C (informiranje in osveščanje javnosti o podnebnih spremembah) se nanaša na izvedbo strokovnih predavanj s poudarkom na učence, dijake in študente. V vsebinski sklop C umeščamo tudi javno predstavitev t. i  razglednične dopisnice, ki jo je Hortikulturno društvo Maribor v lanskem letu uspešno prijavilo na razpis Pošte Slovenije v okviru svoje 150-letnice ustanovitve. Več o Evropskem tednu trajnostnega razvoja 2019 tudi na tej povezavi:  https://www.esdw.eu/?event_created=1

Predsednik Hortikulturnega društva Maribor in licenciran Varuh gorske narave Borut Ambrožič na portalu MariborInfo o drevesnih temeljih za prvomajske mlaje

Hortikulturno društvo Maribor se s svojo dolgoletno 150. letno tradicijo navezuje/povezuje s številnimi tradicijami, ki so povezane s floro.  Nekaj zanimivosti o mlajih je portalu MariborInfo zaupal predsednik Hortikulturnega društva Maribor in licenciran Varuh gorske narave Borut Ambrožič. »Drevesne temelje za mlaje običajno tvorijo visoke smreke ali jelke z golim steblom in zelenim vrhom. Umetnostni zgodovinar in etnolog Gorazd Makarovič, pojma maj in mlaj povezuje z zelenimi vejami, prenosljivim drevescem ali prenešenim in samostojno postavljenim, okrasno opremljenim drevesom oziroma krošnjo samostojnega droga. V Beli krajini se uporabljajo za mlaje tudi visoka, v spodnjem delu gladko okleščena brezova drevesa, značilna za ta del Slovenije. Belokranjci so v Jurjevem sprevodu nosili tudi smreko, ki so jo olupili in okrasili s cvetjem in rutami. Smreka (lat; Picea abies) se v ljudskem izročilu pogosto uporablja kot obredno drevo, zato ni čudno, da je svoje mesto našla tudi v obredu postavljanja mlaja. K temu je verjetno pripomogel njen elastičen, mehak in najpogostejši les v Sloveniji, ki se je pri nas razširila v drugi polovici 18. Stoletja«.
Eva Božič ​
Postavljanje mlajev, ki po vsej državi stojijo v čast praznika dela, ima za seboj dolgo tradicijo. V Kamnici so s postavljanjem mlaja že pričeli.
Kot narodni simbol so se utrdili med obema svetovnima vojnama. V preteklosti so po tradiciji okrašene mlaje postavljali fantje ob različnih priložnostih, na primer v čast svojim izvoljenkam, ob poletnem solsticiju, ob blagoslovu gasilske brizgalne, ob odprtju planinskih domov in raznih društev, ob blagoslovu novih cerkvenih zvonov. Kot simbol slavja se je mlaj lahko postavil tudi ob praznovanjih kot je birma, god, poroka.
Prvi zapisi o tem segajo v 15. stoletje. Maji, ki so se skozi čas uveljavili, kot mlaji, so bili sprva običaj višjih slojev, med kmečkim prebivalstvom pa so doživeli vrhunec v 19. stoletju. Postopoma so postali del podeželske kulture.
Različne navade v različnih delih SlovenijeSkozi zgodovino so ostali mlaji pomembni za narodno in kulturno zavest. V različnih delih Slovenije veljajo v zvezi s postavitvijo mlajev, lokalne posebnosti. Vsem je v preteklosti bilo skupno, da so se postavljali ročno. Danes si pri tem pomagajo z modernimi pripomočki.
Mnogi kraji še danes med seboj tekmujejo, kateri bo postavil višji in bolj okrašen mlaj. V mnogih okoljih, kjer je še vedno živa tradicija postavljanja mlajev, je v navadi tudi tekmovanje v plezanju drznih mladeničev proti vrhu 15 in več metrov visokega mlaja. V prekmurskih Gančanih bodo letos že 100. leto postavili »majaš«, ki so ga prvič postavili fantje v čast devici Mariji, ki so preživeli prvo svetovno vojno.
V Kamnici priprave na postavitev mlaja že potekajoDolgoletno tradicijo postavljanja mlaja ob prvem maju imajo tudi v Kamnici oziroma Urbanu, kjer te dni že potekajo aktivnosti za postavitev mlaja, neposredno ob cerkvi sv. Urbana na slikovitem hribu nad Kamnico na višini 597 metrov. Cerkev sv. Urbana, ki se omenja v pisnem viru že leta 1325, kasneje leta 1860 v prenovljeni obliki posvetil prvi mariborski škof Anton Martin Slomšek. Urban je priljubljena izletniška točka pohodnikov, kolesarjev ali  ljubiteljev domačih dobrot, ki jih ponujajo številne kmetije ali kmečki turizmi na tem področju. Pred nekaj leti je našel svoje mesto na vrhu Urbana tudi pitnik Mariborskega vodovoda,ki ponuja vodno osvežitev obiskovalcem te priljubljene izletniške točke.
Mlaj zmeraj le smreka ali jeklaNekaj zanimivosti o mlajih nam je zaupal predsednik Hortikulturnega društva Maribor in licenciran Varuh gorske narave Borut Ambrožič.
»Drevesne temelje za mlaje običajno tvorijo visoke smreke ali jelke z golim steblom in zelenim vrhom. Umetnostni zgodovinar in etnolog Gorazd Makarovič, pojma maj in mlaj povezuje z zelenimi vejami, prenosljivim drevescem ali prenešenim in samostojno postavljenim, okrasno opremljenim drevesom oziroma krošnjo samostojnega droga. V Beli krajini se uporabljajo za mlaje tudi visoka, v spodnjem delu gladko okleščena brezova drevesa, značilna za ta del Slovenije. Belokranjci so v Jurjevem sprevodu nosili tudi smreko, ki so jo olupili in okrasili s cvetjem in rutami. Smreka (lat; Picea abies) se v ljudskem izročilu pogosto uporablja kot obredno drevo, zato ni čudno, da je svoje mesto našla tudi v obredu postavljanja mlaja. K temu je verjetno pripomogel njen elastičen, mehak in najpogostejši les v Sloveniji, ki se je pri nas razširila v drugi polovici 18. stoletja«.  
Vir: https://mariborinfo.com/novica/slovenija/foto-v-kamnici-ohranjajo-tradicijo-postavljanja-mlaja-s-pripravami-ze-priceli  

Udeležba Boruta Ambrožiča, predsednika Hortikulturnega društva Maribor na skupščini Planinske zveze Slovenije v soboto, 13. aprila 2019, ob 11. uri, v veliki avli Rektorata Univerze v Maribor

Pred skupščino PZS se je predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič, sicer tudi licenciran Varuh gorske narave, udeležil okroglih miz na temo »Kakšna planinska društva si želimo (včlanjevati) v Planinsko zvezo Slovenije?« in »Planinske koče - temelj planinstva ali zgolj premoženje«. Spomnimo, da je Hortikulturno društvo Maribor tudi članica Turistične zveze Slovenije.  Hortikulturnega društva Maribor letos obeležuje 150 obletnico svoje ustanovitve in je, kot PZS ter njene partnerske organizacije zavezano k trajnostnim načelom. Ob tej priložnosti se je srečal tudi s kolegi iz Delovne skupine projekta Planinstvo za invalide, ki je leta 2017 izvedla prvo izobraževanje za vodnike, ki se ga je udeležil tudi Borut Ambrožič. Planinstvo in gibanje sta tudi za invalide izjemno koristna, a s primernim pristopom in prilagoditvami za gibalno ovirane, motene v duševnem razvoju, z avtističnimi motnjami, gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter dolgotrajno bolne. Gibanje je sicer tudi del rehabilitacijskih programov. V popoldanskem času pa smo si pretegnili noge s pohodom na »Trikotno jaso« v družbi zvestih štirinožnih spremljevalcev.

Sprejeti program dela Hortikulturnega društva Maribor za leto 2019

Članice in člani Hortikulturnega društva Maribor so na svoji skupščini, dne 26. marca 2019, ki je potekala hkrati z 56 podelitvijo priznanj in pohval ZLATA VRTNICA sprejeli/potrdili tudi program dela društva za leto 2019. V tem letu obeležuje društvo tudi 150 letnico svojega delovanja. Parki, zeleni trgi, drevoredi in mestni gozdovi so dediščina, ki so nam jo za prihodnje rodove zapustili ustanovitelji društva in vsi njihovi nasledniki, ki so s strastjo, ljubeznijo do narave in strokovnostjo pripomogli k trajnostnem razvoju podravske regije. Več o samem dogodku, tudi na tej povezavi: https://mariborinfo.com/novica/lokalno/hortikulturno-drustvo-maribor-znova-podelilo-pohvale-in-priznanja/203064
program__2019_vabilo.docx
File Size: 20 kb
File Type: docx
Download File

Napoved udeležbe predsednika Hortikulturnega društva Maribor, Boruta Ambrožiča ml., delegata, na skupščini Štajerske turistične zveze, dne 17. aprila 2019

Olepševalno društvo v Mariboru, ustanovljeno leta 1869, je najstarejše te vrste v Sloveniji. Danes nastopa pod imenom Hortikulturno društvo Maribor. Ime »Olepševalno in tujsko – prometno društvo za mesto Maribor in okolico Maribora« si je nadelo 9. maja 1923. Tako prenovljeno, je društvo razširilo svoje delovanje tudi na turizem  ter na okolico  mesta Maribor. Društvo je bilo leta 1926 soustanovitelj tujsko prometne zveze v Mariboru. Danes izvaja svoje aktivnosti in projekte na področju varovanja narave in ohranitve okolja, naravne in kulturne dediščine, kulture in turizma ter dosega pri tem lepe rezultate. Med zadnjimi je za izpostaviti izdajo knjige »Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora«, ki so jo uredili Lea Zinauer, Karin Bejo ter Borut Ambrožič, in ki ga je društvo letos prijavilo tudi na natečaj Slovenske turistične organizacije »Snovalec« za inovativne turistične produkte. Več o samem vodniku, na tej povezavi: https://www.vecer.com/kje-v-mariboru-najdete-izjemna-drevesa-6486566

Udeležba Boruta Ambrožiča, predsednika Hortikulturnega društva Maribor na vseslovenski akcija pogozdovanja "Pomladimo gozdove", dne 6. aprila 2019 na Rdečem bregu nad Lovrencem na Pohorju

Hortikulturno društvo Maribor nadaljuje svoje aktivnosti ob svoji 150. obletnici delovanja. Olepševalno društvo v Mariboru, najstarejše te vrste v Sloveniji je bilo  ustanovljeno leta 1869. Poglavitna naloga društva je bila nasaditev in ureditev parkov, drevoredov, parkovnih gozdov, društvo pa je delovalo in širilo tudi turizem ne le v mestu, ampak tudi v njegovi okolici. Iz zgodovinskih virov je razvidno, da je društvo leta 1895 na Kalvariji odkupilo 5 oralov privatnega opuščenega  vinograda in zasadilo  19.000 smrek in  5.000 drugih dreves.
​Med prostovoljci letošnje vseslovenske akcija pogozdovanja "Pomladimo gozdove", dne 6. aprila 2019 na Rdečem bregu nad Lovrencem na Pohorju je bil tudi predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič ml. Glavni cilj tokratne akcije, ki je povezala številne deležnike je širšo javnost obveščati o pomenu ohranitve gozdov in narave. Glavni organizator akcije, družba Slovenski državni gozdovi je sporočila, da je bilo tega dne s pomočjo sodelujočih prostovoljcev posajenih 10.000 sadik gozdnega drevja – smreke, macesna, bukve, češnje, hruške in lesnike. Borut Ambrožič se kot licenciran varuh gorske narave zavzema za varstvo (gorske) narave in izboljšanje planinske kulture.
 V okviru tega trajnostno naravnanega dogodka je po opravljenem delu nekaterim udeležencem delovne akcije, med drugim tudi ministrici za kmetijstvo, dr. Aleksandri Pivec, direktorju Zavoda RS za varstvo narave, mag. Teu Hrvoju Oršaniču, županu občine Lovrenc na Pohorju, Marku Rokovniku, direktorju Družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), Zlatku Ficku ter vodji OE Zavoda za gozdove, mag. Jožefu Mrakiču, na kratko predstavil zgodovino delovanja, poslanstvo in aktivnosti društva v letošnjem letu. Ob tej priložnosti je vse prisotne povabil na društvena majska dogajanja v Vetrinjskem dvoru, o katerih bo javnost še podrobneje obveščena v prihodnjih tednih.

Objava prispevka članov Hortikulturnega društva Maribor, zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja in Boruta Ambrožiča v časopisu Večer z naslovom »Kruta prihodnost ali inovacije navad, ne le tehnike« v rubriki PISMA BRALCEV

​V Večeru je 22. 3. 2019 (s. 19) Urban Červek jasno pokazal, da tehnološke inovacije so dragocene, a niso dovolj. Končal je pravilno: 'Mladi pravilno ugotavljajo, da je boj zoper segrevanje ozračja boj za preživetje. Trendi za zdaj ne kažejo na zmago.' Onesnaževalci pač proizvajajo tisto, za kar imajo odjemalce. Trendi niso odvisni od podjetnikov, ampak od odjemalcev. Človeštvo je na globalni ravni v listini Organizacije združenih narodov opozorilo, da je trend odvisen od navad – in razvad – ljudi, z naslednjim povzetkom, ki so ga – kot obljube – izrekli mnogi vplivni ljudje: »Program za trajnostni razvoj do leta 2030 je akcijski načrt za ljudi, planet in blaginjo. Odločiti se moramo, da bomo planet zaščitili pred degradacijo, vključno s trajnostno porabo in proizvodnjo, trajnostnim upravljanjem njenih naravnih virov in takojšnjim ukrepanjem v zvezi s podnebnimi spremembami, da bo lahko podprl potrebe sedanjih in prihodnjih generacij (ZN, 2015).« Gre za družbeno odgovornost.
V Mariboru smo lahko v tem pogledu žalostni in veseli. Sodelavci Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO smo v 15 letih izdali okoli 30 knjig in zbornikov, ki dokazujejo omenjena dejstva in kažejo pot iz slepe ulice, v angleščini in slovenščini z več sto avtorjev iz mnogo držav (trenutno zadnja ima naslov 'Uvod v politično ekonomijo družbeno odgovorne družbe'; je prva na svetu, ki se ne omejuje na podjetja; založnik je Kulturni center Maribor). Tudi tu odziv pove, da inovatorje poznaš po puščicah v hrbtu.
Trend pojasni naslove 4 knjig »Družbena odgovornost – onstran neoliberalizma in dobrodelnosti« (2014) in 3 knjig »Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke« (2016), opredelitev Univerze v Mariboru za 'Trajnostno in družbeno odgovorno UM' (z akcijskim programom za več let) in pismo bralke, da 'Vode ne smemo pustiti ob strani!', v istem Večeru.
 
Matjaž Mulej st. in Borut Ambrožič ml., Maribor

POVABILO na 56. podelitev ZLATA VRTNICA 2018 v organizaciji Hortikulturnega društva Maribor, dne 26. marca 2019 ob 17. uri, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, 2311 Hoče

Olepševalno društvo v Mariboru je bilo ustanovljeno leta 1869 in se je skozi zgodovino svojega delovanja razvilo v regijsko društvo z imenom Hortikulturno društvo Maribor, ki letos obeležuje 150. obletnico svojega delovanja. Vloga društva se skozi zgodovino spreminjala, v prvih desetletjih je gradilo javne zelene prostore in jih tudi vzdrževalo, po drugi svetovni vojni so skrb za park prevzele strokovne ustanove, Hortikulturno društvo Maribor pa se je usmerilo v širjenje vrednot hortikulture v mestni in primestnih občinah in pri tem dosega lepe uspehe. Parki, zeleni trgi, drevoredi in mestni gozdovi so dediščina, ki so nam jo za prihodnje rodove zapustili ustanovitelji društva in vsi njihovi nasledniki, ki so s strastjo, ljubeznijo do narave in strokovnostjo pripomogli k trajnostnem razvoju našega mesta in regije. Cilj društvenega projekta »ZLATA VRTNICA« je nagraditi dolgoletna prizadevanja za tisti presežek pri urejanju in ohranitvi okolja, ki ga zabeležijo na terenu člani ocenjevalnih komisij v 18 partnerskih občinah v Podravju. V letošnjem letu obeležujemo 56 obletnico projekta, ki povezuje Podravsko regijo v hortikulturnih dosežkih in/ali presežkih, ki pripomorejo k oblikovanju in spreminjanju zunanjega bivalnega in doživljajskega prostora s cvetjem in rastlinami ter sooblikujejo prostorsko kulturo bivanja.

Prva knjiga o družbeno odgovorni družbi na svetu "Politična ekonomija družbeno odgovorne družbe" predstavljena na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru, dne 14. marca 2019

​Izvajanje družbene odgovornosti je pomembno med drugim tudi z vidika uresničevanja ciljev na področju okolja oz. trajnostnega načela. Načelo, da se potrebe današnje generacije, predvsem z vidika surovin, energije in varovanja okolja, zadovoljujejo tako, da ne bodo ogrožale zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej je že leta 2008 zapisal, da je potrebna inovacija vrednot, kulture, etike, norm ter ekonomske teorije in prakse, če želi človeštvo preživeti. Največ literature o družbeni odgovornosti se ukvarja z organizacijami, ne z družbo. Politično ekonomijo pa izriva ekonomika, četudi sta obe potrebni. Pregled domače in svetovne literature in spoznanja o dani praksi so pokazala, da niti Slovenija niti ostali svet še nimata politične ekonomije družbeno odgovorne družbe. Prvi korak v tej smeri je ta knjiga. Slučajno ali ne, knjiga je izšla ob mednarodnem dnevu OZN človekovih pravic, 10. decembra. Družbena odgovornost je z njimi tesno povezana, zlasti družbena odgovornost družbe, in to (tudi) iz ekonomskih razlogov, saj spada odgovornost med temeljne ekonomske odnose, tudi družbeno-ekonomske. Knjiga je zelo aktualna, ker predlaga rešitve za zelo žgoče družbenoekonomske probleme našega časa. Zainteresiranim bralcem jih ponujajo na vpogled in v razmislek uredniki in avtorji: Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, Mira Zore, Anita Hrast, Ludvik Toplak, Tadej Slapnik, Katja Rašič in Borut Ambrožič. Slednji je kot prvi Zastopnik pacientovih pravic v Mariboru, slovenski nacionalni predstavnik Mednarodne mreže zoper zlorabo starejših - INPEA ter raziskovalec trajnostne ekonomije zavezan družbeno odgovornim načelom, ki predstavljajo edino možno pot iz krize vrednot družbe. Borut Ambrožič in Matjaž Mulej v knjigi predstavljaza nekaj drugačnih zamislih in praks, ki presegajo merila BDP. Med slednje spadajo alternativni indeksi merjenja blaginje, ki ob materialni življenjske ravni, upoštevajo zdravje, čisto in zdravo delovno in življenjsko okolje, izobraževanje in nasploh možnosti uresničevanja človekovih pravic. Med njimi izstopa indeks bruto nacionalne sreče (ang; General National Hapiness), države Butan.  
Prof. dr. Bogomir Kovač v spremni besedi izpostavlja, pomembno intelektualno dejanje skupine avtorjev, ki odpirajo prava vprašanja z argumentacijo, ki jo avtorji podajajo na dovolj prepričljiv način.

Hortikulturno društvo Maribor ob svoji 150. obletnici tudi v koledarju Smiljana Pušenjaka

Na pobudo predsednika Hortikulturnega društva Maribor, Boruta Ambrožiča ml bosta v nastajajočem koledarju »Maribor nekoč in danes« našla svoje mesto tudi mariborski Mestni park in Hortikulturno društvo Maribor. Olepševalno društvo v Mariboru je bilo ustanovljeno leta 1869. Med prvimi predsedniki je bil tudi eden od podžupanov takratne občinske oblasti. Primarna naloga društva je bila nasaditev in ureditev parkov, drevoredov, parkovnih gozdov, društvo pa je delovalo in širilo tudi turizem ne le v mestu, ampak tudi v njegovi okolici. Smiljan Pušenjak, nekdanji večerovec, aktivni »ezlekar, publicist in založnik razveseljuje s svojim koledarjem Mariborčane že od leta 1995. S svojimi novodobnimi fotografijami točk v Mariboru, ki jih postavlja ob bok starim razglednicam preteklega časa, beleži spremembe. Stare razglednice so dragocena kulturna dediščina, tiste iz mestnega parka pa predstavljajo posredno tudi del naravne dediščine našega mesta. Mesec junij bo tako opremljen s fotografijo t. i  rožnega grička v Mestnem parku in starinsko razglednico te točke, ki prihaja iz zbirateljske zakladnice Smiljana Pušenjaka. Leta 2012 je prejel srebrni znak mesta Maribor. Mariborski Mestni park predstavlja vrtnoarhitekturno nepremično kulturno dediščino in je z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/92) razglašen za spomenik lokalnega pomena.  Naravna in kulturna dediščina sooblikujeta turistično ponudbo. Prva tvori bogastvo žive in nežive narave, naravnih posebnosti, ki so prvobitne, pristne, avtohtone, izjemne, enkratne, redke, stare, pestre, raznovrstne, pričevalne, izobraževalne ali prepoznavne. Drugo pa predstavljajo človekove stvaritve in dejavnosti,  kot so zgodovinska mesta, gradovi, cerkve, etnološki objekti in drugo. Upoštevanje trajnostnega načela, ki zagovarja zadovoljitev današnjih potreb, ne da bi pri tem ogrožali možnost prihodnjih generacij, mora postati vodilo vseh nas!

Mobilni vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora med 38 kandidati za letošnje priznanje Slovenske turistične organizacije »Snovalec«

Slovenska turistična organizacija razpisuje podelitev priznanja Snovalec, s katerim pomaga pri uresničevanju inovativnih projektov s področja turizma. Na poziv Snovalec 2019 je prispelo 38 idej s področja turizma, pri čemer je bila ena izločena zaradi tehnične nepopolnosti. Povzetke prijav si lahko pogledate na tej povezavi: http://www.airth.global/depositview.aspx?dpid=8740&lng=sl (glej spodaj). Strokovna komisija bo vse predloge pregledala in ocenila ter najboljše v mesecu marcu povabila na osebne zagovore.  S finalisti poziva bo Slovenska turistična organizacija (STO) sklenila pogodbe o sodelovanju. Snovalci bodo razglašeni po uspešno realiziranih invencijah na Dnevih slovenskega turizma v mesecu novembru. Med prijavljenimi inovativnih projekti s področja turizma je tudi projekt Hortikulturnega društva Maribor – »Mobilni vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora«. Ideja za zeleno turistično inovacijo "Mobilni vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora" je nadgradnja tiskane verzije publikacije, ki smo jo v lanskem letu izdali v sodelovanju z Medobčinskim uradom za varstvo okolja in ohranjanja narave. za razliko od vodenega ogleda lahko s pomočjo mobilne aplikacije, ki si jo uporabnik naloži na svoj pametni telefon, podoživi to izkušnjo tudi kasneje. Uporaba mobilnega vodnika omogoča uporabnikom nov način doživljanja samostojnega ogleda izjemnih dreves. V primerjavi s tradicionalnimi načini spremljanja informacij je uporaba mobilnega vodnika lažja in bolj interaktivna. Vsaka od predstavljenih drevesnih znamenitosti bo opremljena s fotografijo, kontaktnimi podatki, prikazom na zemljevidu, z možnostjo izrisa poti od trenutne lokacije uporabnika do same drevesne znamenitosti. Gre za zeleni turistični produkt, ki nagovarja vse generacije in bo na voljo v več jezikih: slovenski, angleški, nemški, hrvaški, latinski, esperanto itd.

Hortikulturno društvo Maribor opozarja na pomen skrbnega ravnanja z zavarovanimi rastlinskimi vrstami na primeru Navadnega malega zvončka

Zvončki so pri nas med prvimi znanilci pomladi in napovedujejo konec dolgih noči. Navadni mali zvonček (lat; Galanthus nivalis), ki ga v pogovornem jeziku pogosto imenujemo samo zvonček, je pomladanska roža, ki cveti pretežno od februarja do aprila, v Istri pa že okoli novega leta.  Zvonček uvrščamo v družino narcisovk, kamor spada še: poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum), veliki zvonček (Leucojum vernum), bela narcisa (Narcissus poeticus poeticus), gorska narcisa (Narcissus poeticus radiiflorus) in rumena narcisa (Narcissus pseudonarcissus). Cvet zvončka je sestavljen iz treh koničastih zunanjih listov ter treh krajših izrobljenih notranjih listov. Listi pa so pritlični in črtalasti. Dr. Jože Bavcom je malemu zvončku na strokovno-raziskovalni ravni posvetil celo knjigo z naslovom »Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis L.) in njegova raznolikost v Sloveniji«. Več kot sto različicam (zajčki, kozorogi, spirale, šotori, zelenčki, itd), opisanih v knjigi »Navadni mali zvonček in njegova raznolikost v Sloveniji«, je Kraljevo združenje gojiteljev čebulnic iz Nizozemske priznalo status samostojnih sort. Slovenija sodi po raznolikosti njihovih oblik med najbogatejša naravna rastišča sploh. Mnogi ljubitelji rož pa jih zasadijo tudi na domačem vrtu. Zanimanje za nakup čebulic in sadik je še posebej veliko tam, kjer v naravi same ne uspevajo. Ena takih držav je ob Nemčiji, Nizozemski, Švedski tudi Velika Britanija, kjer so ljubitelji te zvončaste rastlinice t. i galantofili pripravljeni odšteti od 200 do 700 britanskih funtov za rastlinico. Slednjo ceno dosegajo redkejše različice zvončkov, ki so navadno tudi manj stabilne in se bolj počasi množijo. V ljubljanskem botaničnem vrtu je predvsem po zaslugi dr. Jožeta Bavcona okoli 4000 primerkov, tukaj razmnoženih, ki obetajo dobiti status sorte. Poimenovanih sort pa je okoli 60, ki so na trgu zelo iskane. 
Zvončki se razmnožujejo s semeni in vegetativno s čebulicami. Iz ene čebulice zvončka lahko naslednje leto z delitvijo nastaneta dve, tri, itd. Zvončki so prav zaradi pomanjkanja le teh v nekaterih delih Evrope tržno zelo zanimiva rastlina. Prav zato je Navadni mali zvonček zavarovan tako v Evropi kot v Sloveniji in je uvrščen na seznam konvencije Cites (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami). Ljubljanski botanični vrt ima na primer dovoljenje za prodajo primerkov, ki jih vzgojijo. Ima pa tudi posebno dovoljenje za nabiranje rastlin v naravi, ne le zvončkov. Mali zvonček je prav tako na seznamu zavarovanih rastlinskih vrst Slovenije. Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah iz leta 2004, za navadni mali zvonček prepoveduje nabiranje podzemnih delov in semen rastlin ker ga uvršča med zavarovane rastlinske vrste ki so domorodne na območju Republike Slovenije. Pri malem zvončku pa pri nabiranju nadzemnih delov kljub statusu zavarovane vrste ni potrebno posebej paziti. Njihovo trganje je dovoljeno in tudi prodajanje na trgu. »Ko nabiramo rastline ali gozdne sadeže za lastne potrebe, je ob upoštevanju zakonskih omejitev pomembno tudi to, da pri tem ne poškodujemo rastlin ali sebe, ter da jih nabiramo v zmernih količinah in le toliko, kolikor jih bomo dejansko porabili. Upoštevanje trajnostnega načela, ki zagovarja zadovoljitev današnjih potreb, ne da bi pri tem ogrožali možnosti prihodnjih generacij,mora postati vodilo vseh nas«, je jasno izpostavil ob začetku nabiralne sezone Borut Ambrožič ml., predsednik Hortikulturnega društva Maribor in licenciran Varuh gorske narave. ​​

Ob začetku sezone nabiranja čemaža, POZOR !

​Čemaž (Allium ursinum) je eden od rastlinskih znanilcev pomladi. Poznamo ga tudi pod imenom divji česen,medvedji česen, gozdni česen, kačji lek ali štrkavec. Razmnožuje se s čebulicami, v zemlji, in s črnim semenom. Čebulica te zdravilne trajnice ima podolgovato prozorno kožico ovito okoli čebule in navadno dva prizemna lista, ki sta ploska in suličasta. Mladi listi čemaža so sveže zeleni in svetli, stari pa imajo temno  zeleno barvo in suličasto obliko. Steblo je pokončno in robato. Cvetovi so bele barve, zvezdaste oblike. Čemaž cveti pa od aprila do maja. V mesecu marcu se je začela sezona nabiranja mladih in sočnih listov čemaža. Liste, cvetove, popke, plodove in čebulice te zdravilne užitne divje rastline lahko uporabimo na številne načine. Raste skoraj povsod, predvsem sta mu všeč vlaga in senca. Pri nabiranju bodite previdni, ker je zelo podoben strupenima šmarnici in podlesku! 
Ni ga priporočljivo nabirati v šopih, saj lahko nesrečni nabiralec po pomoti nabere še strupen list kakšne druge rastline. Strupena šmarnica (Convallaria majalis), poznana tudi  pod imenom solzica,  ima zelo podobne liste, a cveti drugače kot čemaž in nima vonja po česnu. Strupen podlesek Colchicum autumnale) ima v primerjavi s čemažem temno zelene liste, ki so pri dnu bolj žlebaste oblike. Iz čebulice zraste od 3 do 8 podolgovato suličastih listov, do 20 cm visoko. Raste navpično, v rozetah, tudi rastlina je nekoliko bolj toga. Cvetovi so podolgovato ovalni ter rožnate do svetlo vijolične barve. Celotna rastlina podleska je zelo strupena. Čemaž najlažje prepoznamo z drgnjenjem lista, ki spusti značilen vonj po česnu.

Članice in člani Hortikulturnega društva Maribor (HDM) s pohodom po »Učni poti na Piramido in Kalvarijo« opozorili na potrebo po kulturnem odnosu do narave, 9. februarja 2019

​Dan po slovenskem kulturnem prazniku je premamil na že utečene sprehajalne poti v Mariboru in okolici mnoge domačine in obiskovalce našega mesta. Članice in člani smo si čudovit sončen dan izbrali za sprehod po »Učni poti na Piramido in Kalvarijo«. Ob naravoslovni učni poti je postavljenih petnajst tematskih tabel, ki na poljuden način opisujejo naravoslovne znamenitosti območja. Spomnimo, da smo v lanskoletni nacionalni prostovoljski čistilni akciji, 15. septembra 2018, prevzeli koordinacijo prostovoljcev, ki smo se odločili očistiti med Mariborčani dobro znano sprehajalno/učno pot. Kot se je kasneje izkazalo, je naša skupina predstavljala največja v mariborskem prostoru. Kot pogosto, smo našo šot začeli na južnem pobočju Piramide, od koder poteka trasa poti proti vrhu Piramide in nato dalje po zastavljeni poti. Več o akciji, na tej povezavi:https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-cistimo-maribor-in-slovenijo-se-zadnjic/180379
Spodbudno je bilo videti, da (vsaj danes) pot ni bila nasmetena. Čistilne akcije so sicer pomembne in dobrodošle, še pomembneje pa je, da s skupnimi močmi poskrbimo, da odpadkov v naravi in okolici ne bo več in da bo kultura odnosa do narave dosegla višjo raven, ki bo povezala naravo in človeka, da bo zagotavljal trajnostno uravnotežen razvoj. 

Objava prispevka na temo razglednične dopisnice Pošte Slovenije ob 150. obletnici Hortikulturnega društva Maribor, v Večerovi prilogi  Štajerc, dne 7. februarja 2019

Hortikulturno društvo Maribor (HDM) obeležuje v letošnjem letu 150, obletnico ustanovitve. Istega leta so naši društveni predniki začeli s prvimi zasaditvami v mariborskem Mestnem parku, mariborskih drevoredih, kalvariji, itd. Olepševalno društvo v Mariboru je bilo ustanovljeno leta 1869 in se je skozi zgodovino svojega delovanja razvilo v regijsko društvo, ki danes deluje v 18 občinah pod imenom Hortikulturno društvo Maribor. Hortikulturno društvo Maribor pa se je usmerilo v širjenje vrednot hortikulture v mestni in primestnih občinah in pri tem dosega lepe uspehe. Veseli in ponosni smo, da je v lanskem letu Komisija za izdajo vrednotnic pri Pošti Slovenije, našo prijavo prepoznala, kot pomemben dogodek, ki bo v letošnjem letu zagledal luč sveta v obliki razglednične dopisnice Pošte Slovenije.
Na fotografiji v prispevku v prilogi Štajerc sta ob podpredsednici HDM, sicer nekdanji predsednici HDM, Karin Bejo, tudi aktualni predsednik HDM, Borut Ambrožič ml. ter dolgoletna članica Upravnega odbora, Leonida Milin, hčerka nekdanjega predsednika HDM društva, Lea Šarmana. Spomnimo se »zelenih besed«, ki jih je takratni predsednik HDM Leo Šarman izrekel ob prejemu priznanja Listine mesta Maribor za Hortikulturno društvo: »to priznanje deset tisočim ljubiteljem cvetja ter lepega in čistega okolja na mariborskem področju«.
​Za zasluge na razvoju hortikulture in ostalih aktivnosti ,je kasnejši predsednik HDM, Borut Ambrožič st. prejel nagrado MOM, Zlati grb mesta Maribor. Nasledniki naših društvenih prednikov se zavedamo vpliva kakovostno urejenega bivalnega okolja na počutje lokalnih prebivalcev in turistov ter v širšem pomenu uresničevanja trajnostnega načela.

Udeležba Boruta Ambrožiča, predsednika Hortikulturnega društva Maribor na otvoritvi razstave likovnih del Katje Kozjek Varl v galeriji večnamenskega KTP centra v Pesnici pri Mariboru, 1. februarja 2019

Hortikulturno društvo Maribor (HDM) ima dolgoletno tradicijo sodelovanja z okoliškimi občinami v projektu ZLATA VRTICA. HDM deluje na področju ohranitve narave in varovanja okolja, turizma ter naravne in kulturne dediščine. Hortikulturo razumemo, kot interdisciplinarno razumevanje pridelave in uporabe kakovostnih hortikulturnih rastlin tako za potrebe varne hrane, kot tudi ohranjanja kulturne krajine oziroma človekovega bivalnega okolja ob upoštevanju načela trajnosti. Med zvestimi partnerji prištevamo tudi občino Pesnica pri Mariboru. Z odprtjem Večnamenskega kulturno turističnega podjetniškega centra Pesnica (Večnamenski  KTP center Pesnica) leta 2014, je kulturna produkcija lokalnega okolja pridobila možnost predstavitve v urejeni, z ustreznim svetlobnim parkom zvočno opremljeni dvorani. Katja Kozjek Varl, sicer tudi članica HDM je diplomirala pod mentorstvom prof. Ludvika Pandurja na Pedagoški fakulteti UM. Je članica Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. Leta 2016 je zaključila magistrski študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani iz področja likovne didaktike. VABLJENI K OGLEDU!

Napovednik:Udeležba Boruta Ambrožiča na odprtje razstave 7. in 8. kresovanja v torek 5. februarja 2019 v organizaciji umetniške domačije Soraj

Umetniška domačija SORAJ je dobila ime po izpeljanki iz imen ustanoviteljev SOnje in RAda Jeriča. Soraj pomeni sončni raj in je simbol za kvaliteto umetniških del, izdelkov in pridelkov umetniške domačije. Družijo ljubitelje narave in umetnosti, ustvarjalce, kreativce, umetnike in zdravilce. Izdelki umetniške domačije Soraj so kakovostni in povezani z naravo. Med pomembnimi aktivnostmi spada tudi organizacija razstav.
​Na odprtje razstave »7. in 8. Kresovanja« smo vabljeni  ta torek, 5. februarja 2019 ob 18. Uri v Art kavarni hotela Mercure (prej; Piramida). Kulturni in zeleni/trajnostni turizem postajata vedno bolj pomembna vidika gospodarstva. Tega se zavedamo tudi v Hortikulturnem društvu Maribor. Razvijanje kulturnega turizma lahko pomaga majhnim državam, kot je Slovenija, pri doseganju večje prepoznavnosti. Likovniki in ljubitelji likovne umetnosti iz Slovenije ter iz tujine, so se zbrali na 8. tradicionalnem kresovanju 2018, na umetniški domačiji Soraj na Vukovju nad Pernico. Druženje so poimenovali »Pariški navdih«, zaradi udeležbe umetnikov, ki so leta 2017 ali 2018 razstavljali na eni najbolj znanih svetovnih razstav, Salonu SNBA (Societe Nationale des Beaux Arts) v Carrousel du Louvre v Parizu, in ki obstaja že od leta 1890.  Med tamkajšnjimi nagrajenci je bil leta 2017 tudi mariborski kipar Marjan Mirt, ki je dobil zlato medaljo za skulpturo Zlomljena krila.  ​

Ponovoletno srečanje članic in članov organov Hortikulturnega društva Maribor v letu 2019

Članice in člani organov Hortikulturnega društva Maribor (HDM) so se v novem letu sestali dne 15.01.2019 in na kratko povzeli dosedanje aktivnosti ob 150. letnici društva. Spomnimo, da je Hortikulturno društvo Maribor najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki deluje na področju ohranitve narave in varovanja okolja ter turizma in naravne in kulturne dediščine. Predsednik društva, Borut Ambrožič ml. je ob nagovoru prisotnih poudaril, da so vsi aktivni prostovoljci v društvu lahko upravičeno ponosni na društveno dediščino, ki so nam jo zapustili predniki društva ter prisotnim zaželel vse dobro v letu 2019. V Mariboru je veliko število društev (NVO), ki se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo delovanja. Mnoga med njimi presegajo 100 let delovanja v prid članic in članov ter širše skupnosti, ugotavlja Borut Ambrožič ml., sicer tudi predsednik Komisije za razvoj NVO v MO Maribor ter ustanovni član in prvi predsednik Rotary kluba Maribor – Park v Mariboru. Slednja mednarodna človekoljubna organizacija se prav tako lahko pohvali z 88 leti delovanja, ki se je v Sloveniji začelo prav v Mariboru.

Objava projekta Hortikulturnega društva Maribor "Strokovna tiflološka vodenja po Mestnem parku" v prilogi Večera,
​Štajerc dne 10.01.2019

Hortikulturno društvo Maribor v letošnjem letu obeležuje 150. obletnico svojega delovanja. Spomnimo, leta 2018 je vodenje društva prevzel dolgoletni član Nadzornega odbora društva in licenciran Varuh gorske narave, Borut Ambrožič ml. K temu za mesto Maribor pomembnemu zgodovinskemu mejniku so napeljevali tudi že lansko leto začeti projekti društva. Od leta 1869 delujoči na področju varstva okolja, ohranjanja narave, razvoja trajnostnega turizma ter naravne in kulturne dediščine. Cilj programa "Strokovna tiflološka vodenja po Mestnem parku"  je spodbujanje delovanja na področju varstva okolja in ohranjanje narave, uvedba trajnostnih ukrepov in aktivno sodelovanje, s poudarkom na vključevanju širše javnosti, katere sestavni del so tudi senzorično ovirani, v okoljsko tematiko.

Program se osredotoča na Mestni park, kot spomenik oblikovane narave in v njem izstopajočo drevesno/rastlinsko floro v okviru katere so se udeleženci pod strokovnim vodstvom seznanili z senzornim dojemanjem žive okolice. Med sodelujočimi programa so bili tudi učenci treh petih razredov OŠ Bojana Ilicha iz Maribora, ki so v spremstvu šolskih pedagogov ter predstavnikov Hortikulturnega društva Maribor, Boruta Ambrožiča, Karin Bejo in Lee Zinauer za kratek čas postavili v položaj slepih pri zaznavanju okolice brez gledanja.

VSE VAS, KI CENITE LEPO IN ZDRAVO BIVALNO OKOLJE, VABIMO, DA SE NAM PRIDRUŽITE!

Naslov

HORTIKULTURNO DRUŠTVO MARIBOR
Židovska ulica 1
(prostori Zveze inženirskih društev)
2000 Maribor

Telefon

031 680 301
031 404 209

E-naslov

[email protected]