Novice 2024
Predsednih HDM, Borut Ambrožič obiskal Festival rokodelcev v Vetrinjskem dvoru
Obiskali smo Festival rokodelcev, ki poteka med 27. novembrom in 1. decembrom 2024, v Vetrinjskem dvoru v Mariboru in izpostavlja del kulturne dediščine.
Med razstavljalci tudi stojnica čebelarstva Bruno in Majda Kirbiš iz Limbuša.
Spomnimo, da je predsednik HDM, Borut Ambrožič v lanskem letu opravil izobraževanje in izpit za čebelarja začetnika.
Rastlinski svet je tesno povezan s čebelami in ostalimi opraševalci, brez katerih ne bi bilo okoli 170.000 vrst rastlin.
Med razstavljalci tudi stojnica čebelarstva Bruno in Majda Kirbiš iz Limbuša.
Spomnimo, da je predsednik HDM, Borut Ambrožič v lanskem letu opravil izobraževanje in izpit za čebelarja začetnika.
Rastlinski svet je tesno povezan s čebelami in ostalimi opraševalci, brez katerih ne bi bilo okoli 170.000 vrst rastlin.
Svetovni dan mest 31.10. 2024 - Vabilo na brezplačno vodenje po Slomškovem trgu
HDM ob Svetovnem dnevu mest, 31. 10. 2024
Konec meseca oktobra ni prepoznaven le po Dnevu reformacije ali za nekatere prevzetem ameriškem običaju “haloween”, pač pa tega dne obeležujemo tudi Svetovni dan mest / World Cities Day.
Po podatkih SURS je v Sloveniji 104 mestnih naselij od skupaj 6.036 vseh naselij.
V Sloveniji imamo 69 naselij s statusom mesta, ki ga pridobi z odločitvijo vlade.
Občina lahko pridobi status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja.
V Sloveniji imamo 12 mestnih občin: Celje, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Velenje.
Mestna občina Maribor je po številu prebivalcev druga slovenska občina. Po podatkih SURS je imela občina leta 2022 okoli 112.560 prebivalcev. Meri 148 kvadratnih kilometrov.
Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor je ta dan v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor izvedlo 1,5 urno brezplačno vodenje po parku na Slomškovem trgu v Mariboru v slovenskem in nemškem jeziku.
V okviru letošnjega Svetovnega dneva mest / World Cities Day, v četrtek 31. oktobra 2024 so za vse zainteresirane izvedli brezplačni dogodek - “Mariborski parki skozi čas: Odkrijte park na Slomškovem”.
Ali poznate zgodbe o mariborskih parkih, drevoredih, gričih in ostalih zelenih delih Maribora?
Začetki parka na Slomškovem trgu segajo v leto 1891. Zaradi svoje lege in raznolikosti dreves je eden lepših parkov Maribora.
Udeleženci vodenja so prisluhnili bogati hortikulturni dediščini mesta, ki so jo pomagali soustvarjati člani in članice Hortikulturnega društva Maribor, najstarejšega tovrstnega društva v Sloveniji.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Mariboru pod imenom “Mariborsko olepševalno društvo” in je bilo do 2. svetovne vojne zadolženo za vzpostavitev javnih zelenih površin v mestu. Društvo letos obeležuje 155. obletnico delovanja in 151. obletnico prvih zasaditev v mariborskem Mestnem parku.
Danes društvo s trajnostnimi projekti opozarja na pomen zelenih sistemov v mestu in razvija turistične zelene produktov drugega največjega mesta v Sloveniji.
Na vodenju je bil predstavljen primer dobre prakse skupnega sodelovanja Hortikulturnega društva Maribor, VSGT Maribor, Zavoda za turizem Maribor, Mestne občine Maribor, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave OE Maribor in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor.
V okviru EU projekta Erasmus +, ForestWell, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, so bile konec lanskega leta na drevesa, v parku na Slomškovem trgu nameščene eko označevalne tablice. Le te navzven sporočajo pomen posameznega drevesa v parku in s tem tudi pomen naravne dediščine mesta Maribor.
Projekt, ki ga na evropski ravni med šestimi partnerji koordinira VSGT Maribor, izpostavlja pomen gozdnega turizma, gozdnega velnesa in gozdne kulinarike.
Konec meseca oktobra ni prepoznaven le po Dnevu reformacije ali za nekatere prevzetem ameriškem običaju “haloween”, pač pa tega dne obeležujemo tudi Svetovni dan mest / World Cities Day.
Po podatkih SURS je v Sloveniji 104 mestnih naselij od skupaj 6.036 vseh naselij.
V Sloveniji imamo 69 naselij s statusom mesta, ki ga pridobi z odločitvijo vlade.
Občina lahko pridobi status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja.
V Sloveniji imamo 12 mestnih občin: Celje, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Velenje.
Mestna občina Maribor je po številu prebivalcev druga slovenska občina. Po podatkih SURS je imela občina leta 2022 okoli 112.560 prebivalcev. Meri 148 kvadratnih kilometrov.
Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor je ta dan v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor izvedlo 1,5 urno brezplačno vodenje po parku na Slomškovem trgu v Mariboru v slovenskem in nemškem jeziku.
V okviru letošnjega Svetovnega dneva mest / World Cities Day, v četrtek 31. oktobra 2024 so za vse zainteresirane izvedli brezplačni dogodek - “Mariborski parki skozi čas: Odkrijte park na Slomškovem”.
Ali poznate zgodbe o mariborskih parkih, drevoredih, gričih in ostalih zelenih delih Maribora?
Začetki parka na Slomškovem trgu segajo v leto 1891. Zaradi svoje lege in raznolikosti dreves je eden lepših parkov Maribora.
Udeleženci vodenja so prisluhnili bogati hortikulturni dediščini mesta, ki so jo pomagali soustvarjati člani in članice Hortikulturnega društva Maribor, najstarejšega tovrstnega društva v Sloveniji.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Mariboru pod imenom “Mariborsko olepševalno društvo” in je bilo do 2. svetovne vojne zadolženo za vzpostavitev javnih zelenih površin v mestu. Društvo letos obeležuje 155. obletnico delovanja in 151. obletnico prvih zasaditev v mariborskem Mestnem parku.
Danes društvo s trajnostnimi projekti opozarja na pomen zelenih sistemov v mestu in razvija turistične zelene produktov drugega največjega mesta v Sloveniji.
Na vodenju je bil predstavljen primer dobre prakse skupnega sodelovanja Hortikulturnega društva Maribor, VSGT Maribor, Zavoda za turizem Maribor, Mestne občine Maribor, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave OE Maribor in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor.
V okviru EU projekta Erasmus +, ForestWell, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, so bile konec lanskega leta na drevesa, v parku na Slomškovem trgu nameščene eko označevalne tablice. Le te navzven sporočajo pomen posameznega drevesa v parku in s tem tudi pomen naravne dediščine mesta Maribor.
Projekt, ki ga na evropski ravni med šestimi partnerji koordinira VSGT Maribor, izpostavlja pomen gozdnega turizma, gozdnega velnesa in gozdne kulinarike.
Uspešna zasaditev novih 100 hrastov
Zasaditev novih 100 dreves v okviru projekta ForestWell
EU projekt - Erasmus +, ForestWell, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, je v novembru ponovno povezal različne deležnike v skupnem cilju ozaveščanja o pomenu gozdnega turizma, gozdne kulinarike in gozdnega velnesa.
VSGT Maribor je vodilni partner zeleno, trajnostno in digitalno naravnanega projekta, ki na evropski ravni povezuje projektne partnerje iz Danske, Finske, Irske, Islandije, Portugalske in Slovenije. V 25 letih je šolanje na VSGT Maribor uspešno zaključilo 1.318 diplomantov.
Na lokalni in regionalni ravni aktivnosti koordinira Hortikulturno društvo Maribor, ki letos obeležuje 155. obletnico ustanovitve. Od leta 1869 pa vse so 2. svetovne vojne je bilo zadolženo za vzpostavitev zelenih javnih površin mesta Maribor. Parki, drevoredu in ostali zeleni zakladi drugega največjega mesta v Sloveniji so naravna dediščina, o kateri društvo ozavešča javnost preko svojih trajnostnih projektov.
Spomnimo, da je konec lanskega leta v okviru projekta ForestWell na pobudo Hortikulturnega društva Maribor bila izvedena označitev dreves na Slomškovem trgu v Mariboru. V parku, ki ima svoje začetke v letu 1891 imata dve drevesi status naravne drevesne vrednote in sta tudi zaščiteni z zakonom.
Hkrati je skupina študentov VSGT Maribor v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze Maribor izvedla prvo zasaditev 20 dreves v vrtu, ki je uradno odprl svoja vrata za javnost leta 2002. S pestro paleto avtohtonih in tujih rastlinskih vrst omogoča ohranjanje naravne raznolikosti, je učno okolje študentov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter priljubljena izletna točka za domače in tuje obiskovalce.
Z namenom zasaditve novih 100 dreves so se v gozdarskem revirju Zavoda za gozdove RS - Cigonce, Krajevni enoti Slovenska Bistrica zbrali predstavniki Zavoda za gozdove RS, Območne enote Maribor, VSGT Maribor, Hortikulturnega društva Maribor in upravitelj gozdne posesti družine Atems.
Rodbina Attems je dobila po gradu Attems v Furlanija. Nekoč je bila ena najvplivnejših plemiških rodbin na Slovenskem, še posebaj na Štajerskem. Danes potomci rodbine Attems živijo predvsem v Avstriji in Italiji. Z zakonom o denacionalizaciji so dobili nazaj v last nekatere nekdanje posesti na slovenskem Štajerskem. V to kvoto spada tudi okoli 500 ha na področju občine Slovenska Bistrica. Grof Ferdinand Attems je bil zadnji lastnik štajerskih družinskih posesti
Za zasaditev je bila izbrana drevesna vrsta dob (Quercus robur), listopadno drevo iz družine bukovk. Drevo lahko zraste tudi do 45 m visoko, doseže do 2,5 m premera ter tvori neenakomerno krošnjo. Najbolje uspeva na globokih, s humusom bogatih, močvarnih tleh. Dob ima močne korenine z izrazito srčno korenino. Pernato krpati listi poženejo meseca maja. Moški in ženski cvetovi se razvijejo spomladi. Plodovi so želodi s kapico, ki konec jeseni odpadejo.
V slovenskih gozdovih prevladujejo listavci z okoli 54 %. Samoniklih je šest hrastov: dob (Quercus robur) cer (Quercus cerris), graden (Quercus petrea), puhasti hrast (Quercus pubescens), črničevje ali črnika (Quercus Ilvy) in hrast plutovec).
V Sloveniji predstavljajo hrasti v skupni lesni zalogi slovenskih gozdov 8 %. Najpogostejša drevesna vrsta v slovenskih gozdovih je z 75 % bukev (Fagus sylvatica).
Slovenija se po gozdnatosti v Evropski uniji uvršča na četrto mesto. Slovenijo prekriva okoli 1.176.754 ha gozdov, kar predstavlja okoli 58 % celotne površine Slovenije.
Gozdove ima v lasti okoli 460.000 lastnikov in solastnikov.
Milan Kosi, revirni gozdar, revir Cigonce, KE Slovenska Bistrica: “Jeseni 2022 je bilo na tem območju posajenih okoli 4000 dreves hrasta, od katerih se več kot polovica ni prijelo. Razlogov za to je lahko več, na primer zgnila korenina zaradi poplavne vode, posušena korenina, ipd. Zato je akcija, ki jo izvajamo danes s študenti VSGT Maribor dobrodošla zapolnitev gozdnega terena. Mlada drevesa, ki smo jih danes posadili imajo 4 leta”.
Alojz Pucko, univ. dipl. gozd., upravitelj zasebne gozdne posesti: “Attemsi so imeli pred 2. svetovno vojno okoli 4.000 ha gozdov. Danes z okoli 2.100 ha vrnjenih posesti predstavlja drugo največjo zasebno posest v Sloveniji. V 500 ha gozda v Slovenski Bistrici, prevladujeta hrast in gaber v korist listavcev. V zadnjih 20 letih se je stanje hrasta poslabšalo, predvsem zaradi podnebnih sprememb in agresivnoga kmetijstva. Zaradi zamočvirjenih tal se drevesna semena težko prebijejo. Zato je naravno pomlajevanje takih površin zelo težko in so akcije kot je današnja zelo dobrodošle”.
Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor in koordinator projekta: “Nekje sem prebral, da smo Slovenci ‘gozdni narod’. Temu v prid govori tudi statistika, ki nas po poraščenosti z gozdovi uvršča v sam vrh EU. Gozdovi izboljšujejo kakovost zraka, so vir čiste pitne vode, predstavljajo prostor za rekreacijo in sprostitev, dokazano sproščajo in pomirjajo ter s tem koristijo zdravju posameznika, zagotavljajo les, so habitat živalim in še bi lahko naštevali. Ne smemo pa pozabiti tudi na mestne gozdove. Na nas ljudeh je, da poskrbimo za zelene zaklade in jih ohranimo za prihodnje generacije”.
Nenad Zagorac, univ. dipl. gozd, vodja odseka za gonjenje in varstvo gozdov na ZGS OE Maribor: “Funkcije gozda lahko na grobo razdelimo na proizvodno, ekološko in socialno. Pri gospodarenju z gozdovi je smotrno upoštevati vse tri. Gozdarstvo v Sloveniji temelji na sonaravnosti, večnamenskosti in trajnosti. Zato namenjeno veliko pozornost ohranjanju narave in ekološkim funkcijam gozdov. Gozdovi ne predstavljajo samo našo naravno in kulturno dediščino, temveč se vedno bolj uveljavljajo kot del turističnih produktov storitev. To zasleduje tudi projekt ForestWell, ki je pravzaprav sozaslužen za današnjo zasaditev 100 dreves”.
Tatjana Klakočar, predavateljica na VSGT Maribor, koordinatorica projekta: “Pomemben del projekta ForestWell je predvidena zasaditev okoli 100 dreves, kar nam je z lanskoletno prvo fazo in današnjo zasaditvijo že uspelo preseči. Cilji projekta so implementacija inovativnega in spodbudnega učnega okolja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter ustvarjanja poti za izpopolnjevanje podjetnikov na področju velnesa in turizma. Okoli 30 študentom smo danes pobliže predstavili novo nastajajočo gozdno površino, pri zasaditvi katere so bili soudeleženi”.
EU projekt - Erasmus +, ForestWell, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, je v novembru ponovno povezal različne deležnike v skupnem cilju ozaveščanja o pomenu gozdnega turizma, gozdne kulinarike in gozdnega velnesa.
VSGT Maribor je vodilni partner zeleno, trajnostno in digitalno naravnanega projekta, ki na evropski ravni povezuje projektne partnerje iz Danske, Finske, Irske, Islandije, Portugalske in Slovenije. V 25 letih je šolanje na VSGT Maribor uspešno zaključilo 1.318 diplomantov.
Na lokalni in regionalni ravni aktivnosti koordinira Hortikulturno društvo Maribor, ki letos obeležuje 155. obletnico ustanovitve. Od leta 1869 pa vse so 2. svetovne vojne je bilo zadolženo za vzpostavitev zelenih javnih površin mesta Maribor. Parki, drevoredu in ostali zeleni zakladi drugega največjega mesta v Sloveniji so naravna dediščina, o kateri društvo ozavešča javnost preko svojih trajnostnih projektov.
Spomnimo, da je konec lanskega leta v okviru projekta ForestWell na pobudo Hortikulturnega društva Maribor bila izvedena označitev dreves na Slomškovem trgu v Mariboru. V parku, ki ima svoje začetke v letu 1891 imata dve drevesi status naravne drevesne vrednote in sta tudi zaščiteni z zakonom.
Hkrati je skupina študentov VSGT Maribor v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze Maribor izvedla prvo zasaditev 20 dreves v vrtu, ki je uradno odprl svoja vrata za javnost leta 2002. S pestro paleto avtohtonih in tujih rastlinskih vrst omogoča ohranjanje naravne raznolikosti, je učno okolje študentov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter priljubljena izletna točka za domače in tuje obiskovalce.
Z namenom zasaditve novih 100 dreves so se v gozdarskem revirju Zavoda za gozdove RS - Cigonce, Krajevni enoti Slovenska Bistrica zbrali predstavniki Zavoda za gozdove RS, Območne enote Maribor, VSGT Maribor, Hortikulturnega društva Maribor in upravitelj gozdne posesti družine Atems.
Rodbina Attems je dobila po gradu Attems v Furlanija. Nekoč je bila ena najvplivnejših plemiških rodbin na Slovenskem, še posebaj na Štajerskem. Danes potomci rodbine Attems živijo predvsem v Avstriji in Italiji. Z zakonom o denacionalizaciji so dobili nazaj v last nekatere nekdanje posesti na slovenskem Štajerskem. V to kvoto spada tudi okoli 500 ha na področju občine Slovenska Bistrica. Grof Ferdinand Attems je bil zadnji lastnik štajerskih družinskih posesti
Za zasaditev je bila izbrana drevesna vrsta dob (Quercus robur), listopadno drevo iz družine bukovk. Drevo lahko zraste tudi do 45 m visoko, doseže do 2,5 m premera ter tvori neenakomerno krošnjo. Najbolje uspeva na globokih, s humusom bogatih, močvarnih tleh. Dob ima močne korenine z izrazito srčno korenino. Pernato krpati listi poženejo meseca maja. Moški in ženski cvetovi se razvijejo spomladi. Plodovi so želodi s kapico, ki konec jeseni odpadejo.
V slovenskih gozdovih prevladujejo listavci z okoli 54 %. Samoniklih je šest hrastov: dob (Quercus robur) cer (Quercus cerris), graden (Quercus petrea), puhasti hrast (Quercus pubescens), črničevje ali črnika (Quercus Ilvy) in hrast plutovec).
V Sloveniji predstavljajo hrasti v skupni lesni zalogi slovenskih gozdov 8 %. Najpogostejša drevesna vrsta v slovenskih gozdovih je z 75 % bukev (Fagus sylvatica).
Slovenija se po gozdnatosti v Evropski uniji uvršča na četrto mesto. Slovenijo prekriva okoli 1.176.754 ha gozdov, kar predstavlja okoli 58 % celotne površine Slovenije.
Gozdove ima v lasti okoli 460.000 lastnikov in solastnikov.
Milan Kosi, revirni gozdar, revir Cigonce, KE Slovenska Bistrica: “Jeseni 2022 je bilo na tem območju posajenih okoli 4000 dreves hrasta, od katerih se več kot polovica ni prijelo. Razlogov za to je lahko več, na primer zgnila korenina zaradi poplavne vode, posušena korenina, ipd. Zato je akcija, ki jo izvajamo danes s študenti VSGT Maribor dobrodošla zapolnitev gozdnega terena. Mlada drevesa, ki smo jih danes posadili imajo 4 leta”.
Alojz Pucko, univ. dipl. gozd., upravitelj zasebne gozdne posesti: “Attemsi so imeli pred 2. svetovno vojno okoli 4.000 ha gozdov. Danes z okoli 2.100 ha vrnjenih posesti predstavlja drugo največjo zasebno posest v Sloveniji. V 500 ha gozda v Slovenski Bistrici, prevladujeta hrast in gaber v korist listavcev. V zadnjih 20 letih se je stanje hrasta poslabšalo, predvsem zaradi podnebnih sprememb in agresivnoga kmetijstva. Zaradi zamočvirjenih tal se drevesna semena težko prebijejo. Zato je naravno pomlajevanje takih površin zelo težko in so akcije kot je današnja zelo dobrodošle”.
Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor in koordinator projekta: “Nekje sem prebral, da smo Slovenci ‘gozdni narod’. Temu v prid govori tudi statistika, ki nas po poraščenosti z gozdovi uvršča v sam vrh EU. Gozdovi izboljšujejo kakovost zraka, so vir čiste pitne vode, predstavljajo prostor za rekreacijo in sprostitev, dokazano sproščajo in pomirjajo ter s tem koristijo zdravju posameznika, zagotavljajo les, so habitat živalim in še bi lahko naštevali. Ne smemo pa pozabiti tudi na mestne gozdove. Na nas ljudeh je, da poskrbimo za zelene zaklade in jih ohranimo za prihodnje generacije”.
Nenad Zagorac, univ. dipl. gozd, vodja odseka za gonjenje in varstvo gozdov na ZGS OE Maribor: “Funkcije gozda lahko na grobo razdelimo na proizvodno, ekološko in socialno. Pri gospodarenju z gozdovi je smotrno upoštevati vse tri. Gozdarstvo v Sloveniji temelji na sonaravnosti, večnamenskosti in trajnosti. Zato namenjeno veliko pozornost ohranjanju narave in ekološkim funkcijam gozdov. Gozdovi ne predstavljajo samo našo naravno in kulturno dediščino, temveč se vedno bolj uveljavljajo kot del turističnih produktov storitev. To zasleduje tudi projekt ForestWell, ki je pravzaprav sozaslužen za današnjo zasaditev 100 dreves”.
Tatjana Klakočar, predavateljica na VSGT Maribor, koordinatorica projekta: “Pomemben del projekta ForestWell je predvidena zasaditev okoli 100 dreves, kar nam je z lanskoletno prvo fazo in današnjo zasaditvijo že uspelo preseči. Cilji projekta so implementacija inovativnega in spodbudnega učnega okolja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter ustvarjanja poti za izpopolnjevanje podjetnikov na področju velnesa in turizma. Okoli 30 študentom smo danes pobliže predstavili novo nastajajočo gozdno površino, pri zasaditvi katere so bili soudeleženi”.
HDM in VSGT Maribor ob Tednu slovenske hrane
Tradicionalni slovenski zajtrk je del “Tedna slovenske hrane”, ki ga letos obeležujemo od 11. do 17. novembra.
Slogan letošnje ozaveščevalne akcije - Tradicionalni slovenski zajtrk: Moj naj zajtrk! V petek, 15. novembra bodo v lokalnih skupnosti, v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah postregli slovenski kruh, maslo, med, mleko in sezonsko sadje. Akcija, ki letos obeležuje 14. obletnico, izpostavlja pomen lokalno pridelane hrane, samooskrbe in kratkih oskrbovalnih verig. V okviru projekta ForestWell izpostavljamo tudi pomen gozdne kulinarike, ki ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Navajamo le en primer, na primer zeliščno maslo s smrekovimi vršički, slovenski med, itd. |
Predsednik HDM gost v oddaji NA GLAS na BK TV
Na BK TV je v drugem delu meseca novembra, predsednik Hortikulturnega društva Maribor predstavil aktivnosti in zgodovino društva, ki letos obeležuje 155. obletnico delovanja.
Druga gostja je bila predavateljica na VSGT Maribor, Tatjana Koločar, ki je predstavila projekt FotestWell v katerem sodeluje šola z HDM in ostale aktivnosti šole, ki letos obeležuje 25. obletnico. Tretji gost oddaje NA GLAS je bil krajinski arhitekt Robert Gostinčar iz podjetja PLAN - KA iz Maribora, ki je projektno povezano z HDM. |
Predstavitev projekta ForestWell: Stare sorte - nove priložnosti
Hortikulturno društvo Maribor in VSGT Maribor sta bila pobudnika zasaditve starih sort jablan pri enoti vrtca Ivana Glinška, na Kosarjevi ulici v Mariboru.
Dogodek zasaditve so organizatorji poimenovali ‘Stare sorte - nove priložnosti’ in je umeščen v okvir EU projekta ForestWell, ki izpostavlja gozdno kulinariko, gozdni velnes in gozdni turizem.
Novo domovanje ob ograji vrtca na Kosarjevi 41 v Mariboru je našlo 5 mladih dreves sort: londonski peping, beličnik, jonatan, koksova oranžna reneta in štajerski mošancelj.
Projekt zasleduje cilje spoznavanja rastlin v okviru predšolske pedagogike, kjer se otroci učijo z neposrednim stikom in spremljanjem rasti rastlin. Otroci prihajajo v stik z rastlinami na igrišču vrtca, ki se uporablja kot igralna in učna površina.
Upoštevajoč zakonske parametre, rastline na šolskem prostoru ne smejo biti strupene ali kako drugače ogrožati zdravja otrok, poleti pa morajo v opoldanskem času zagotavljati naravno senco in druge funkcije.
Sadjarstvo je v času vladanja Marije Terezije predstavljalo pomembno dopolnilno dejavnost slovenskih kmetij.
Opis starih sort jablan
Stara sorta štajerski mošancelj, znan tudi pod imenom gambovec ali moščanka zori sredi oktobra. Zelenkasto - rumeni plodovi so drobni in podolgovati. Meso je čvrsto, sočno in kiselkastega okusa.
Stara sorta beličnik, znan tudi pod imenom petrovača, papirovka, zori zgodaj sredi junija. Zelenkasto - rumeni plodovi so srednje debeli. Meso je belo, prhko in sladko - kiselkastega okusa. Ne prenaša dobro skladiščenja in je najbolj primeren za sprotno uživanje.
Stara sorta londonski peping, znan tudi kot londonski pepinek ali londonski jedrnač. Plodovi imajo sprva zeleno barvo, nato rumeno in bakreno rdečo barvo. So nepravilnih oblik, ploščatega videza. Meso je bele barve, drobno zrnato in sladko - kiselkastega okusa. Dobro prenaša skladiščenje.
Stara sorta štajerski mošancelj, znan tudi pod imenom trdila, gambovec, zori v sredini oktobra. Plodovi so drobno do srednje debeli. V zrelem obdobju so zeleno rumene barve, na sončni strani rahlo rdečkasti, podolgovati ter proti peclju in muhi zaokroženi. Imajo prijeten vinsko kiselkasti okus. Dobro prenaša skladiščenje.
Stara sorta koksova oranžna reneta, znana tudi pod imenom koksova oranževka, zori v prvi dekadi septembra. Plodovi so ob polni zrelosti oranžno - rdeče barve in okroglo ploščate oblike. Meso je rumenkaste barve, drobno zrnate strukture in prijetnega sladko kislega okusa. Kmalu po obiranju je primerna za uživanje.
Projekt v širšem smislu zasleduje cilje spoznavanja rastlin v okviru predškolske pedagogike, kjer se otroci aktivno učijo z neposrednim stikom in spremljanjem rasti rastlin. Izkustveni cilj ima za osnovo ‘Kurikulum za vrtce’, v katerem ima pomembno mesto tudi otrokovo spoznavanje, odkrivanje, pridobivanje izkušenj z naravnimi pojavi in naravo na splošno. Otroci prihajajo v stik z rastlinami v različnih okoljih. Eno od teh je tudi igrišče vrtca, ki se uporablja kot igralna in učna površina.
Preventivni cilj ima za osnovo zakonske parametre za projektiranje in vzdrževanje šolskih površin. Rastline na šolskem prostoru ne smejo biti strupene ali kako drugače ogrožati zdravja otrok, poleti pa morajo v opoldanskem času zagotavljati naravno senco in druge funkcije, odvisno od konkretne lokacije.
Na lokaciji Kosarjeva ul. 41 v Mariboru, kjer je poslovna enota Vrtca Ivana Glinška Maribor, so udeleženci kljub dežju izvedli zasaditev petih mladih dreves. Z odstranitvijo prejšnjih grmovnic se je sprostilo mesto za vzpostavitev zelene linije dreves visokodebelnih starih sort jablan, ki so bile za ta namen vzgojene v drevesnici Dolinšek iz Kamnice.
V okviru projekta bodo sodelujočim s strani VSGT Maribor posredovani recepti, ki vključujejo uporabo plodov jablan.
Sadjarstvo je v preteklosti predstavljajo pomembno dopolnilno dejavnost kmetij v Avstro - Ogrskem cesarstvu. Del tega je bila tudi današnja Slovenija. Tedanja vladarica, cesarica Marija Terezija je bila v marsičem prava inovatorka, danes bi lahko rekli, da je bila zavezana trajnostnemu razvoju. Tako je uvedla prvi kataster, obvezno šolanje in celo vrsto ukrepov v prid kmečkega prebivalstva.
Z namenom zmanjševanja lakote in revščine je med drugim zaukazala tudi sajenje krompirja in jablan.
V Evropi je edina avtohtona vrsta iz rodu jablan lesnika (Malus sylvestris), ki jo poznamo tudi pod imenom divja ali gozdna jablana. Slednja dobro uspeva v svetlejšim gozdovih, na robu gozdov in gozdnih jasah.
Travniški sadovnjaki z žlahtnimi jablanami so se začeli uveljavljati v 17. stoletju s saditvijo visokodebelnih starih sort jablan. Med njimi so splošno znane: bobovec, carjevič, krivopecelj, štajerski mošancelj, beličnik, jonatan, zlata parmena, londonski peping, štajerski mošanclj, idr. Pogosto so bili del zasaditve na težko dostopnih terenih kmetij, mejoči na gozdove.
Ti sadovnjaki tvorijo pomemben življenjski prostor različnim rastlinskim in živalskim vrstam ter tako omogočajo biotsko raznovrstnost. Visokodebelni travniški sadovnjaki danes predstavljajo značilno prvino v kulturni krajini Goričkega.
Pri opraševanju sadnega drevja ob slovenski kranjski čebeli sodelujejo tudi drugi opraševalci kot so čmrlji, muhe, hrošči in metulji.
Skozi zgodovino je tradicionalno kmečko sadjarstvo postopoma nadomestilo intenzivno sadjarstvo, s sajenjem gostih nasadov novih nizkodebelnih sort.
Stare sorte jablan ponovno dobivajo primat pri potrošnikih, ki na novo spoznavajo kvalitete sadežev, uporabnih v kulinariki.
Sodelujoči v projektu: Hortikulturno društvo Maribor, Vrtec Ivana Glinška Maribor, VSGT Maribor, Svet za javno zdravje in okolje MO Maribor, Zavod za gozdove RS, OE Maribor ter Sadjarstvo in drevesnica Dolinšek, Kamnica - Maribor.
Dogodek zasaditve so organizatorji poimenovali ‘Stare sorte - nove priložnosti’ in je umeščen v okvir EU projekta ForestWell, ki izpostavlja gozdno kulinariko, gozdni velnes in gozdni turizem.
Novo domovanje ob ograji vrtca na Kosarjevi 41 v Mariboru je našlo 5 mladih dreves sort: londonski peping, beličnik, jonatan, koksova oranžna reneta in štajerski mošancelj.
Projekt zasleduje cilje spoznavanja rastlin v okviru predšolske pedagogike, kjer se otroci učijo z neposrednim stikom in spremljanjem rasti rastlin. Otroci prihajajo v stik z rastlinami na igrišču vrtca, ki se uporablja kot igralna in učna površina.
Upoštevajoč zakonske parametre, rastline na šolskem prostoru ne smejo biti strupene ali kako drugače ogrožati zdravja otrok, poleti pa morajo v opoldanskem času zagotavljati naravno senco in druge funkcije.
Sadjarstvo je v času vladanja Marije Terezije predstavljalo pomembno dopolnilno dejavnost slovenskih kmetij.
Opis starih sort jablan
Stara sorta štajerski mošancelj, znan tudi pod imenom gambovec ali moščanka zori sredi oktobra. Zelenkasto - rumeni plodovi so drobni in podolgovati. Meso je čvrsto, sočno in kiselkastega okusa.
Stara sorta beličnik, znan tudi pod imenom petrovača, papirovka, zori zgodaj sredi junija. Zelenkasto - rumeni plodovi so srednje debeli. Meso je belo, prhko in sladko - kiselkastega okusa. Ne prenaša dobro skladiščenja in je najbolj primeren za sprotno uživanje.
Stara sorta londonski peping, znan tudi kot londonski pepinek ali londonski jedrnač. Plodovi imajo sprva zeleno barvo, nato rumeno in bakreno rdečo barvo. So nepravilnih oblik, ploščatega videza. Meso je bele barve, drobno zrnato in sladko - kiselkastega okusa. Dobro prenaša skladiščenje.
Stara sorta štajerski mošancelj, znan tudi pod imenom trdila, gambovec, zori v sredini oktobra. Plodovi so drobno do srednje debeli. V zrelem obdobju so zeleno rumene barve, na sončni strani rahlo rdečkasti, podolgovati ter proti peclju in muhi zaokroženi. Imajo prijeten vinsko kiselkasti okus. Dobro prenaša skladiščenje.
Stara sorta koksova oranžna reneta, znana tudi pod imenom koksova oranževka, zori v prvi dekadi septembra. Plodovi so ob polni zrelosti oranžno - rdeče barve in okroglo ploščate oblike. Meso je rumenkaste barve, drobno zrnate strukture in prijetnega sladko kislega okusa. Kmalu po obiranju je primerna za uživanje.
Projekt v širšem smislu zasleduje cilje spoznavanja rastlin v okviru predškolske pedagogike, kjer se otroci aktivno učijo z neposrednim stikom in spremljanjem rasti rastlin. Izkustveni cilj ima za osnovo ‘Kurikulum za vrtce’, v katerem ima pomembno mesto tudi otrokovo spoznavanje, odkrivanje, pridobivanje izkušenj z naravnimi pojavi in naravo na splošno. Otroci prihajajo v stik z rastlinami v različnih okoljih. Eno od teh je tudi igrišče vrtca, ki se uporablja kot igralna in učna površina.
Preventivni cilj ima za osnovo zakonske parametre za projektiranje in vzdrževanje šolskih površin. Rastline na šolskem prostoru ne smejo biti strupene ali kako drugače ogrožati zdravja otrok, poleti pa morajo v opoldanskem času zagotavljati naravno senco in druge funkcije, odvisno od konkretne lokacije.
Na lokaciji Kosarjeva ul. 41 v Mariboru, kjer je poslovna enota Vrtca Ivana Glinška Maribor, so udeleženci kljub dežju izvedli zasaditev petih mladih dreves. Z odstranitvijo prejšnjih grmovnic se je sprostilo mesto za vzpostavitev zelene linije dreves visokodebelnih starih sort jablan, ki so bile za ta namen vzgojene v drevesnici Dolinšek iz Kamnice.
V okviru projekta bodo sodelujočim s strani VSGT Maribor posredovani recepti, ki vključujejo uporabo plodov jablan.
Sadjarstvo je v preteklosti predstavljajo pomembno dopolnilno dejavnost kmetij v Avstro - Ogrskem cesarstvu. Del tega je bila tudi današnja Slovenija. Tedanja vladarica, cesarica Marija Terezija je bila v marsičem prava inovatorka, danes bi lahko rekli, da je bila zavezana trajnostnemu razvoju. Tako je uvedla prvi kataster, obvezno šolanje in celo vrsto ukrepov v prid kmečkega prebivalstva.
Z namenom zmanjševanja lakote in revščine je med drugim zaukazala tudi sajenje krompirja in jablan.
V Evropi je edina avtohtona vrsta iz rodu jablan lesnika (Malus sylvestris), ki jo poznamo tudi pod imenom divja ali gozdna jablana. Slednja dobro uspeva v svetlejšim gozdovih, na robu gozdov in gozdnih jasah.
Travniški sadovnjaki z žlahtnimi jablanami so se začeli uveljavljati v 17. stoletju s saditvijo visokodebelnih starih sort jablan. Med njimi so splošno znane: bobovec, carjevič, krivopecelj, štajerski mošancelj, beličnik, jonatan, zlata parmena, londonski peping, štajerski mošanclj, idr. Pogosto so bili del zasaditve na težko dostopnih terenih kmetij, mejoči na gozdove.
Ti sadovnjaki tvorijo pomemben življenjski prostor različnim rastlinskim in živalskim vrstam ter tako omogočajo biotsko raznovrstnost. Visokodebelni travniški sadovnjaki danes predstavljajo značilno prvino v kulturni krajini Goričkega.
Pri opraševanju sadnega drevja ob slovenski kranjski čebeli sodelujejo tudi drugi opraševalci kot so čmrlji, muhe, hrošči in metulji.
Skozi zgodovino je tradicionalno kmečko sadjarstvo postopoma nadomestilo intenzivno sadjarstvo, s sajenjem gostih nasadov novih nizkodebelnih sort.
Stare sorte jablan ponovno dobivajo primat pri potrošnikih, ki na novo spoznavajo kvalitete sadežev, uporabnih v kulinariki.
Sodelujoči v projektu: Hortikulturno društvo Maribor, Vrtec Ivana Glinška Maribor, VSGT Maribor, Svet za javno zdravje in okolje MO Maribor, Zavod za gozdove RS, OE Maribor ter Sadjarstvo in drevesnica Dolinšek, Kamnica - Maribor.
Predsednik HDM, Borut Ambrožič v rubriki “25 X na kratko”
V zadnji številki nedeljskega izvoda časnika Večer je v rubriki “25 X na kratko” gostoval tudi predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič.
Gre za priljubljeno rubriko v nedeljskem časopisu s temami kulinarike, športa, zdravja, lepote, narave in preostalimi vsebinami za sproščeno branje. V št. 40, z dne 6. oktobra 2024 si lahko na str. 2 preberete asociacije B.A na 25 zastavljenih besed. En primer: PRIJATELJ - Drevo, pod katerim najdeš senco in počitek. Vablejni k branju! |
Posnetki predavanj 40. Gozdarskih študijskih dnevov
Pred kratkim so se odvijali 40. Gozdarski študijski dnevi 2024 na temo urbanega gozda in učnih poti.
Svoj avtorski prispevek je zbranim predstavil v soavtorstvu z dr. Jernejo Lešnik tudi predsednik HDM, Borut Ambrožič.
Vablejni na ogled posnetkov predavanj prispevkov. Posnetke si lahko ogledate na spodnji povezavi:
https://www.bf.uni-lj.si/sl/enote/gozdarstvo/raziskave/konference/gozdarski-studijski-dnevi/
Spodaj tudi povezava do zbornika prispevkov:
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=191495&lang=slv
Svoj avtorski prispevek je zbranim predstavil v soavtorstvu z dr. Jernejo Lešnik tudi predsednik HDM, Borut Ambrožič.
Vablejni na ogled posnetkov predavanj prispevkov. Posnetke si lahko ogledate na spodnji povezavi:
https://www.bf.uni-lj.si/sl/enote/gozdarstvo/raziskave/konference/gozdarski-studijski-dnevi/
Spodaj tudi povezava do zbornika prispevkov:
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=191495&lang=slv
Zeleno razstavišče HDM tudi v Večerovi rubriki “Pisma bralcev”
V Večerovi rubriki “Pisma bralcev” je svoje mesto našlo tudi zeleno razstavišče Hortikulturnega društva Maribor. Spomnimo, da je poslovni prostor na Gregorčičevi ul. 32 v Mariboru, ki ga sicer upravlja MO Maribor, v mesecu septembru 2024 zaživel kot razstavišče HDM.
Glavni pokrovitelj razstave je Europark Maribor. V njem smo v sodelovanju z JSKD OE Maribor, Foto klubom Maribor, Pokrajinskim arhivom Maribor, VSGT Maribor in Botaničnim vrtom UM javnosti predstavili zelene javne površine mesta Maribor. Nekaj besed je temu posvetil v omenjeni rubriki zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, sicer častni občan mesta Maribor in “oče” družbene odgovornosti v Sloveniji. Vabljeni k branju! |
Posvet: Javne zelene površine: Javno zdravje
V zelenem razstavišču Hortikulturnega društva Maribor (HDM) na Gosposki ulici 32 v Mariboru, so se v petek 27. septembra sestali strokovnjaki na področju javnih zelenih površin in javnega zdravja.
Strokovno srečanje je organiziralo Hortikulturno društvo Maribor, skupaj v sodelovanju s Svetom za javno zdravje in okolje MO Maribor, na pobudo Boruta Ambrožiča, predsednika HDM in člana omenjenega sveta.
Svet za javno zdravje in okolje je eno izmed treh posvetovalnih teles, ki delujejo v okviru MO Maribor.
Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki v letošnjem letu obeležuje 155. obletnico delovanja.
Izkušnje, mnenja, primere dobrih in slabih praks, konstruktivne kritike in predloge rešitev odprtih vprašanj so med seboj soočili: Robert Gostinčar (krajinski arhitekt, PLAN-KA), Liljana Zorko (vodja Sektorja za zdravstvo in socialno varstvo MOM), Patricija Lunežnik (vodja Centra za promocijo zdravja, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor), Igor Kopše (vodja OE Maribor, Zavod za gozdove Slovenije), Gordana Kolesarič (Služba za razvojne projekte in investicije - projektna pisarna MOM), Tanja Klakočar (VSGT Maribor) in Borut Ambrožič (predsednik Hortikulturnega društva Maribor).
Vsi govorci so enotno izpostavili zdravstveni oziroma ekološki ter socialni vidik zelenih površin v urbanem okolju.
Robert Gostinčar je med drugim predstavil koncept 3:30:300, ki ga je razvil dr. Cecil Konijnendijk van den Bosch. Ta priporoča tako ureditev prostora, ki omogoča troje, in sicer vsakemu pogled na 3 drevesa, v vsaki soseski 30 odstotkov pokrite površine s krošnjami dreves in možnost vsakega prebivalca, da ima največ 300 m do najbližega parka ali urejene zelene površine.
Borut Ambrožič je povdaril, da so si podobno strategijo ureditve prostora zaustavili tudi ustanovitelji “Mariborskega olepševalnega društva”, današnjega Hortikulturnega društva Maribor, ki so za mariborske javne zelene površine skrbeli od leta 1869 do 2. svetovne vojne. Izpostavil je tudi pomen zelenih površin kot pomwmbnih turističnih produktov.
Lilijana Zorko je kot članica vseh treh posvetovalnih teles, ki delujejo v okviru MO Maribor, izpostavila njihove aktivnosti in sprejete strategije, ki se dotikajo tudi zelenih površin.
Gordana Kolesarič je predstavila projekt Ready4Heat in do sedaj izvedene aktivnosti v okviru tega projekta, v katerega je vključena tudi MO Maribor. Uvajanje ukrepov za zaščito prebivalcev pred vročino, saj vročinski valovi povečujejo tveganje za zdravje ljudi.
Igor Kopše je na podlagi dolgoletnih izkušenj izpostavil pomen drevnine v urbanem okolju in pri tem navedel kot primer dobre prakse beli gaber in lipo. Prav tako je izpostavil pomen dreves pri tvorbi kisika, nudenja sence, filtriranja zraka, itd. Pozdravil je tudi sprejem občinskega odloka o mestnih gozdovih.
Tanja Klakočar je predstavila okvir EU projekta ForestWell, ki ga na Evropski ravni koordinira VSGT Maribor, katerega namen je razvoj dobre prakse na področju gozdnega turizma, gozdne kulinarike in gozdnega velnesa.
Patricija Lunežnik je izpostavila vpliv zelenih površin na psiho - fizično zdravje ljudi in odgovornost vodstva občine pri sprejemanju odločitev povezanih z zdravjem ljudi v občini.
Sklepna ugotovitev zbranih - Maribor je mesto zelenih sistemov, ki so dediščina predhodnih rodov. Na sedanjih odločevalcih leži odgovornost, da bodo na voljo sedanjim in bodočim generacijam, upoštevaje stroko in podnebne razmere.
Strokovno srečanje je organiziralo Hortikulturno društvo Maribor, skupaj v sodelovanju s Svetom za javno zdravje in okolje MO Maribor, na pobudo Boruta Ambrožiča, predsednika HDM in člana omenjenega sveta.
Svet za javno zdravje in okolje je eno izmed treh posvetovalnih teles, ki delujejo v okviru MO Maribor.
Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki v letošnjem letu obeležuje 155. obletnico delovanja.
Izkušnje, mnenja, primere dobrih in slabih praks, konstruktivne kritike in predloge rešitev odprtih vprašanj so med seboj soočili: Robert Gostinčar (krajinski arhitekt, PLAN-KA), Liljana Zorko (vodja Sektorja za zdravstvo in socialno varstvo MOM), Patricija Lunežnik (vodja Centra za promocijo zdravja, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor), Igor Kopše (vodja OE Maribor, Zavod za gozdove Slovenije), Gordana Kolesarič (Služba za razvojne projekte in investicije - projektna pisarna MOM), Tanja Klakočar (VSGT Maribor) in Borut Ambrožič (predsednik Hortikulturnega društva Maribor).
Vsi govorci so enotno izpostavili zdravstveni oziroma ekološki ter socialni vidik zelenih površin v urbanem okolju.
Robert Gostinčar je med drugim predstavil koncept 3:30:300, ki ga je razvil dr. Cecil Konijnendijk van den Bosch. Ta priporoča tako ureditev prostora, ki omogoča troje, in sicer vsakemu pogled na 3 drevesa, v vsaki soseski 30 odstotkov pokrite površine s krošnjami dreves in možnost vsakega prebivalca, da ima največ 300 m do najbližega parka ali urejene zelene površine.
Borut Ambrožič je povdaril, da so si podobno strategijo ureditve prostora zaustavili tudi ustanovitelji “Mariborskega olepševalnega društva”, današnjega Hortikulturnega društva Maribor, ki so za mariborske javne zelene površine skrbeli od leta 1869 do 2. svetovne vojne. Izpostavil je tudi pomen zelenih površin kot pomwmbnih turističnih produktov.
Lilijana Zorko je kot članica vseh treh posvetovalnih teles, ki delujejo v okviru MO Maribor, izpostavila njihove aktivnosti in sprejete strategije, ki se dotikajo tudi zelenih površin.
Gordana Kolesarič je predstavila projekt Ready4Heat in do sedaj izvedene aktivnosti v okviru tega projekta, v katerega je vključena tudi MO Maribor. Uvajanje ukrepov za zaščito prebivalcev pred vročino, saj vročinski valovi povečujejo tveganje za zdravje ljudi.
Igor Kopše je na podlagi dolgoletnih izkušenj izpostavil pomen drevnine v urbanem okolju in pri tem navedel kot primer dobre prakse beli gaber in lipo. Prav tako je izpostavil pomen dreves pri tvorbi kisika, nudenja sence, filtriranja zraka, itd. Pozdravil je tudi sprejem občinskega odloka o mestnih gozdovih.
Tanja Klakočar je predstavila okvir EU projekta ForestWell, ki ga na Evropski ravni koordinira VSGT Maribor, katerega namen je razvoj dobre prakse na področju gozdnega turizma, gozdne kulinarike in gozdnega velnesa.
Patricija Lunežnik je izpostavila vpliv zelenih površin na psiho - fizično zdravje ljudi in odgovornost vodstva občine pri sprejemanju odločitev povezanih z zdravjem ljudi v občini.
Sklepna ugotovitev zbranih - Maribor je mesto zelenih sistemov, ki so dediščina predhodnih rodov. Na sedanjih odločevalcih leži odgovornost, da bodo na voljo sedanjim in bodočim generacijam, upoštevaje stroko in podnebne razmere.
Udeležba predsesnika HDM na Gozdarskih študijskih dnevih 2024
Septembra so med 18. in 19. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekali Gozdarski študijski dnevi 2024.
Posvetovanja, ki ga je organiziral Oddelek za gozdaratvo in obnovljive gozdne vire, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, se je udeležil tudi predsednik HDM, Borut Ambrožič.
Posvetovanje je namenjeno strokovnjakom s področja gozdarstva, varstva narave, lesne industrije, nevldanim organizacijam, itd. Tokratna tematika 50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji.
Na posvetu je Borut Ambrožič (HDM), kot vabljeni predavatelj ubranim predstavil prispevek, ki je nastal v soavtorstvu z dr. Jernejo Potočnik (VSGT Maribor).
Naslov predstavljenega dela: “Trajnostni razvoj urbanih gozdnih površin: primer vodenja med izjemnimi drevesi Maribora.
Posvetovanja, ki ga je organiziral Oddelek za gozdaratvo in obnovljive gozdne vire, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, se je udeležil tudi predsednik HDM, Borut Ambrožič.
Posvetovanje je namenjeno strokovnjakom s področja gozdarstva, varstva narave, lesne industrije, nevldanim organizacijam, itd. Tokratna tematika 50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji.
Na posvetu je Borut Ambrožič (HDM), kot vabljeni predavatelj ubranim predstavil prispevek, ki je nastal v soavtorstvu z dr. Jernejo Potočnik (VSGT Maribor).
Naslov predstavljenega dela: “Trajnostni razvoj urbanih gozdnih površin: primer vodenja med izjemnimi drevesi Maribora.
O izjemnih drevesih mariborskega Mestnega parka tudi na delavnicah ZPM v okviru Art kampa
Z zaključkom Festivala Lent 2024 se je zaključil tudi letošnji Art kamp.
Zavedanje, da imamo v mariborskih parkih drevesa, ki jih lahko občudujemo, predvsem pa, da moramo z njimi skrbno ravnati, raste iz dneva v dan.
Tej pomembni trajnostni temi so se v okviru letošnjega Art kampa - Festivala Lent 2024, posvetili tudi v ZPM Maribor.
V eni od številnih delavnic so otrokom (in staršem) bila predstavljena tudi Izjemna drevesa v mariborskem Mestnem parku.
Prizorišče delavnice v parku smo obiskali tudi člani in članice Hortikulturnega društva Maribor.
Zavedanje, da imamo v mariborskih parkih drevesa, ki jih lahko občudujemo, predvsem pa, da moramo z njimi skrbno ravnati, raste iz dneva v dan.
Tej pomembni trajnostni temi so se v okviru letošnjega Art kampa - Festivala Lent 2024, posvetili tudi v ZPM Maribor.
V eni od številnih delavnic so otrokom (in staršem) bila predstavljena tudi Izjemna drevesa v mariborskem Mestnem parku.
Prizorišče delavnice v parku smo obiskali tudi člani in članice Hortikulturnega društva Maribor.
VEČER objavil članek o posvetu na temo raznolikosti mariborskih drevesČasnik VEČER je v ponedeljek, 1. julija 2024 objavil članek o posvetu na temo raznolikosti mariborskih dreves, ki ga je organiziralo HDM, Društvo Hiša in ostali partnerji v okviru Živa dvorišča - Festival Lent 2024.
Posvet je vodil predsednik HDM, Borut Ambrožič. |
Hortikulturno društvo Maribor ob Mednarodnem dnevu brez plastičnih vrečk
Na pobudo organizacije Zerro Waste Europe, od leta 2008 obeležujemo 3. julija “Mednarodni dan brez plastičnih vrečk”.
Danes ta globalna akcija združuje in povezuje že več kot 1.500 nevladnih organizacij po celem svetu.
Glavni namen akcije je ozaveščanje javnosti o posledicah uporabe plastičnih vrečk za okolje in o možnostih uporabe alternativnih materialov embalaže.
Plastične vrečke predstavljajo velik problem za okolje in za zdravje ljudi, živali in rastlin.
Po podatkih EU se le okoli 10 odstotkov uporabljene plastike reciklira, ostanek pa konča na odpadu.
Vse to ima za posledico večjo možnost za onesnaženje pitne vode, zastrupitev ali smrt vodnih živali in onesnaževanje okolja s plastiko.
V Sloveniji velja obveza o poročanju o odpadkih s strani izvirnih povzročiteljev odpadkov.
Hortikulturno društvo Maribor vabi vse trajnostno orijentirane posameznike, da se tega dne pridružijo globalni ozaveščevalni akciji in ob morebitni poti v trgovino uporabijo svojo oziroma razgradljivo nosilno vrečko.
Danes ta globalna akcija združuje in povezuje že več kot 1.500 nevladnih organizacij po celem svetu.
Glavni namen akcije je ozaveščanje javnosti o posledicah uporabe plastičnih vrečk za okolje in o možnostih uporabe alternativnih materialov embalaže.
Plastične vrečke predstavljajo velik problem za okolje in za zdravje ljudi, živali in rastlin.
Po podatkih EU se le okoli 10 odstotkov uporabljene plastike reciklira, ostanek pa konča na odpadu.
Vse to ima za posledico večjo možnost za onesnaženje pitne vode, zastrupitev ali smrt vodnih živali in onesnaževanje okolja s plastiko.
V Sloveniji velja obveza o poročanju o odpadkih s strani izvirnih povzročiteljev odpadkov.
Hortikulturno društvo Maribor vabi vse trajnostno orijentirane posameznike, da se tega dne pridružijo globalni ozaveščevalni akciji in ob morebitni poti v trgovino uporabijo svojo oziroma razgradljivo nosilno vrečko.
Uspešno izvedena IZMENJEVALNICA RASTLIN/SADIK
Društvo Hiša in Hortikulturno društvo Maribor ter partnerji, so v soboto, 29. junija 2024 uspešno izvedli “izposojevalnico sadik/rastlin.
Trajnostno obarvan dogodek spada v okvir Festivala Lent 2024 - Živa dvorišča 2024. Na Vojašniškem trgu 6 v Mariboru, so se na dvorišču zbrali ljubitelji hortikulture in med seboj izmenjali prinešene sadike rastlin in semena. Okoli 10 obiskovalcev je našlo nov dom za ponujene sadike in semena, med katerimi so prednjačili eksoti, kot je na primer “bok choy” vrsta kitajskega zelja, muškatna buča, semena ognjiča in fuksije. Po uvodnem delu je sledila še okrogla miza na temo raznolikosti mariborskih dreves, ki jo je vodil predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič. |
Predsednik HDM Borut Ambrožič obiskal “Medeni vikend”
V soboto, 8. maja 2024 se je predsednik HDM Borut Ambrožič udeležil “Medenega vikenda”.
Ob tej priložnosti se je srečal s predsednikom Čebelarske zveze deuštva Štajerske. V HDM je od lanskega leta delujoča tudi “čebelarske sekcija”, ki jo vodi Borut Ambrožič. Predsednik se je lansko leto udeležil izobraževanja za čebelarja začetnika in usepšno opravil izpit. HDM se z različnimi deežniki na lokalni in regionalni ravni povezuje v akcijah sajenje medovitih rastlin in ozaveščanja o pomenu opraševalcev. |
Hortikulturno društvo Maribor ob Svetovnem dnevu okolja
Svetovni dan (varstva) okolja obeležujemo od leta 1973 pod vodstvom UNEP (Program ZN za okolje) in pod pokroviteljstvom Organizacije združenih narodov.
Gre za globalno akcijo, ki izpostavlja okoljska vprašanja. Letošnji slogan - Our land, our future: We are generation-restoration - izpostavlja okoljska vprašanja vezana na krepitev odpornosti proti suši, dezertifikacijo in obnovo tal. Po podatkih UNEP se bo na globalni ravni odvilo 3.657 različnih dogodkov, ki so posvečeni tej pomembni okoljsko-družbeni temi. Hortikulturno društvo Maribor je danes tudi na simbolni ravni, ob Svetovnem dnevu okolja oddalo prijavo za pridobitev certifikata “Naše najboljše”, in sicer za vodeno doživetje “Vodenje po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora”. |
Pridobljen certifikat zagotavlja izvirnost z geografskim poreklom.
Certifikat podeljuje Zavod za turizem Maribor za dodaten razvoj kakovostne in avtentične ponudbe Maribora in širše okolice.
Certifikat podeljuje Zavod za turizem Maribor za dodaten razvoj kakovostne in avtentične ponudbe Maribora in širše okolice.
Zgodil se je 3. Medgeneracijski festival bezga 2024
okrat že tretji festival - Medgeneracijski festival bezga 2024 povezuje, združuje različne deležnike v skupnem cilju socialne vključenosti in spoznavanja trajnostnih vsebin v praksi. Hortikulturno društvo Maribor (HDM) je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki je bilo ustanovljeno leta 1869 v Mariboru. Na pobudo predsednika HDM, Boruta Ambrožiča, so se v prostorih, učni kuhinji VSGT Maribor na Cafovi 5 v Mariboru, v četrtek 30. maja, ob 9.30 uri zbrali vsi sodelujoči.
Sodelujoče institucije: Dom pod Gorco, Dom starejših Tezno, Dom Danice Vogrinec in Senecura - Pobrežje. Sodelujoče skupine, štiri skupine po tri sodelujoče, so pod mentorskim vodstvom prof. Mojca Polak (vodje MIC akademije na VSGT Maribor) pripravile bezgov sirup in rezultat svojega dela odnesle nazaj v domsko okolje. Vsaka skupina je “pridelala” 13 litrov bezgovega sirupa, od tega pa en liter pustila na šoli, za namen naknadnega ocenjevanja, na katerem bo razglašen najboljši sirup. Bezgove cvetove smo nabrali na obronkih Urbana, in sicer prostovoljci/prostovoljke HDM pod vodstvom predsednika Boruta Ambrožiča, ki je tudi pobudnik festivala. Dogodka se je udeležila tudi tekmovalka letošnjega šova MasterChef, Klara Šmigoc. Prvi festival je bil organiziran leta 2020, v sodelovanju z Domom pod Gorco in Domom za starejše Tezno. |
HDM ob Mednarodnem dnevu parkov
Horrikulturno društvo Maribor ob Evropskem dnevu parkov, 24. maja 2024 izpostavlja pomen zelenih površin v mestu.
Funkcije zelenih površin v mestu lahko razdelimo na: ekološko, oblikovno, socialno in ekonomsko. Parkovne in zelene površine v Mariboru so začele postopoma dobivati svojo podobo v 19. stoletju, s prvimi zasaditvami v mariborskem Mestnem parku in kasneje še na drugih lokacijah. Zaradi svoje habitatne raznolikosti se lahko Mestni park kosa s številnimi drugimi v Evropskem in svetovnem merilu. To pomembno nalogo je takratna občinska oblast zaupala leta 1869 ustanovljenemu Hortikulturnem društvu Maribor (“Olepševalnemu društvu Maribor”). Z ozaveščanjem javnosti o pomenu zelenega v mestu, o spoštovanju zelene zapuščine naših prednikov in negovanje te zapuščine za naslednje rodove, nadaljujemo tudi v tem tisočletju. V ta namen smo v sodelovanju z RTV Slovenija - Regionalnim RTV centrom Maribor, v lanskem letu posneli dokumentarni film o izjemnih drevesih v mestnih parkih mesta Maribor. Maribor se lahko ob Mestnem parku pohvali s številnimi parkovnimi nasadi, na primer na Maistrovem trgu, Kidričevem trgu, Slomškovem trgu, Magdalenski park idr. Film je ob premiernem predvajanju na kanalu SLO 2, v mesecu juliju pritegnil k televizijskim ekranom okoli 50.000 gledalcev. To pomeni, da je oddajo, ki je bila objavljena na TV SLO 2 gledalo kar 11% vseh, ki so v času predvajanja gledali televizijo. Na te statistične podatke smo lahko ponosni in jih imamo namen v prihodnje še izboljšati. Ljubitelji dreves, narave in parkov si boste lahko ponovno ogledati film, in sicer v okviru krajevnega praznika KS Kamnica. Prikaz filma bo 3. junija ob 18. uri, Veliki dvorani Kulturnega doma v Kamnici. S svojo prisotnostjo nas bo počastil dramski igralec Bojan Maroševič, ki je ob drevesih tudi glavni protagonist filma. VLJUDNO VABLJENI! |
HDM ob Evropskem tednu Nature 2000
Hortikulturno društvo Maribor je že od svojih začetkov v letu 1869 zavezano trajnostnim načelom.
Zelene javne površine so dediščina naših društvenih prednikov, ki so si zadali za cilj, da mesto Maribor postane primerljivo drugim evropskim metropolam. Ob Evropskem tednu Nature 2000 izpostavljamo, da v Sloveniji živi okoli 3.500 rastlinskih in 22.000 živalskih vrst, od katerih je okoli 2.000 na t. i rdečem seznamu (ogrožene živalske in rastlinske vrste). Natura 2000 je evropsko ekološko omrežje, namenjeno ohranjanju biotske raznovrsnosti. V Sloveniji je 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo okoli 37 odstotkov države. Območja Nature 2000 imamo v 204 slovenskih občinah, tudi v Mestni občini Maribor. Po občinskem odloku imamo sledeče kategorije lokalnih zavarovanih območij: - krajinske parke - naravne rezervate - naravne spomenike - spomenike oblikovane narave. Izpostavljamo: mariborska drevesa, Staro trto, Mestni park, Mariborski otok, Krajinski park Mariborsko jezero. Očuvati naravo za sjedanje in bodoče rodove mora postati skupni cilj vseh! Vir. www.natura2000.gov.si |
VABILO ČLANICAM IN ČLANOM HDM
Hortikulturno društvo Maribor obvešča svoje članice in člane, da se lahko 27., 28., 29. in 30. maja udeležijo sledečih brezplačnih delavnic in vodenj v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru.
Vsa aktivnosti bodo potekale med 10. in 12. uro, z zbirnim mestom pri prodajalni Botaničnega vrta. Aktivnosti bodo potekale pod strokovnim vodstvom učiteljev in študentov VSGT Maribor, in sicer: - v ponedeljek 27. maja 2024 bo voden ogled botaničnega vrta - v torek 28. maja 2024 boste lahko sodelovali v sprostitvenih vajah - v sredo 29. maja si boste lahko ogledali prikaz gozdne kulinarike - v četrtek 30. maja 2024 se boste lahko podrobneje seznanili z gibanjem v naravi. |
Čebelarska sekcija HDM ob Svetovnem dnevu čebel
Hortikulturno društvo Maribor ima od leta 2023 vzpostavljeno “Čebelarsko sekcijo”.
Soodvisnost človeka ter flore in faune se kaže tudi na primeru čebel, ki igrajo pri tem izredno pomembno vlogo. V naravi od nekdaj obstaja soodvisnost rastlin in opraševalcev, zlasti čebel.Z opraševanjem se zgodi prenos cvetnega prahu iz ene rastline iste vrste na drugo. Med opraševalci so najpomembnejše čebele, v Sloveniji je to avtohtona kranjska sivka. Kranjska sivka velja v svetu za najbolj marljivo čebelo. Čebele so zelo pomemben tudi za ohranjanje biodiverzitete. Po podatkih ČZS po zaslugi kranjske sivke živi v Sloveniji okoli 22.000 različnih vrst organizmov. Strokovnjaki ocenjujejo, da je kar 80% vseh rastlin odvisno od opraševanja žuželk. Slovenija in ČZS sta bili uspešni pobudnici, da od leta 2018, vsak 20. maj obeležujemo Svetovni dan čebel / World Bee Day. Skrb za čebele prehaja v Sloveniji iz roda v rod in danes združuje okoli 12.000 Slovenk in Slovencev. Od leta 2022 pa je Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine. |
Hortikulturno društvo Maribor in VSGT Maribor ob Svetovnem dnevu zemlje
Generalna skupščina Združenih narodov je z resolucijo A/RES/63/278 razglasila 22. april za Svetovni dan zemlje / International Mother Earth Day, ki ga obeležujemo od leta 1970.
Glavni namen tega mednarodnega mejnika je ozaveščanje javnosti o minljivosti in ranljivosti planeta ter pomen upoštevanja trajnostnih načel. Nekaj zaskrbljujoče negativne statistike: - vsako leto zaradi nevestnega ravnanja izgubimo okoli 10 milijonov hektarjev gozdov - v oceanih se nahaja okoli 150 milijonov ton plastike - UNESCO, ki bdi nad 18.600 ledeniki opozarja, da jih bo do leta 2050 kar 1/3 izginila - zaradi podnebnih sprememb so rastlinske in živalske vrste ogrožene po celem svetu - itd. V okviru Svetovnega dneva Zemlje obeležujemo 5. obletnico preselitve dveh dreves vrste rdečelistni javor iz dvoriščne strani VSGT Maribor, ki sta nov dom našli v parku podjetja Mariborski vodovod. Vsako drevo je pomemben del dendrološkega mozaika, ki je pomemben del mesta Maribor! Foto: Borut Ambrožič |
Hortikulturno društvo Maribor nadaljuje s promocijo filma o izjemnih drevesih Maribora
Dokumentarni film o izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora so si tokrat ogledali udeleženci Dneva odprtih vrat Biotehničnega centra Naklo, 25. aprila 2024.
Hortikulturno društvo Maribor želi slovenski javnosti približati zelene zaklade mesta Maribor in spodbuditi tudi druge lokalne skupnosti m sorodnim projektom.
Gre za promocijo Maribora na “zeleni ravni”, ki je tudi edina prava trajnostna pot.
Polna dvorana ljubiteljev narave in zelenih vsebin je skozi film pobliže spoznala 13 izjemnih dreves, ki so bila izabrana zaradi njihove pričevalne, kulturne, zgodovinske in dendrološke vrednosti. Predlogo za film predstavlja knjiga “Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora”, pod katero so se leta 2019 podpisali Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožič. Vsi člani Hortikulturnega deuštva Maribor, ki le v lanskem letu za dolgoletno tradicijo trajnostnih projektov prejelo Listino mesta Maribor.
Omenjeni dokumentarec je rezultat sodelovanja RTV Slovenija - Ragionalnega centra in Hortikulturnega društva Maribor ter dramskega ogralca Bojana Maroševiča.
Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič je prisotnim predstavil tudi začetke delovanja društva, ki letos obeležuje 155. obletnico delovanja in je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji. Prav tako pa tudi aktualni EU projekt ForestWell v katerem društvo koordinira aktivnosti z nosilcem projekta, VSGT Maribor. Projekt izpostavlja pomen gozdnega turizma, gozdnega velnesa in gozdne kulinarike.
Biotehnični Center Naklo - Višja strokovna šola izhaja iz 110-ljetne tradicije izobraževanja v mlekarstvu. Z ustanovitvijo BC Naklo je bila leta 2007 ustanovljena tudi enotna - Višja strokovna šola. Študentom ponujajo sledeče programe:
- Upravljanje podežekja in krajine
- Naravovarstvo
- Hortikultura
- Živilstvo in prehrana.
Hortikulturno društvo Maribor želi slovenski javnosti približati zelene zaklade mesta Maribor in spodbuditi tudi druge lokalne skupnosti m sorodnim projektom.
Gre za promocijo Maribora na “zeleni ravni”, ki je tudi edina prava trajnostna pot.
Polna dvorana ljubiteljev narave in zelenih vsebin je skozi film pobliže spoznala 13 izjemnih dreves, ki so bila izabrana zaradi njihove pričevalne, kulturne, zgodovinske in dendrološke vrednosti. Predlogo za film predstavlja knjiga “Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora”, pod katero so se leta 2019 podpisali Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožič. Vsi člani Hortikulturnega deuštva Maribor, ki le v lanskem letu za dolgoletno tradicijo trajnostnih projektov prejelo Listino mesta Maribor.
Omenjeni dokumentarec je rezultat sodelovanja RTV Slovenija - Ragionalnega centra in Hortikulturnega društva Maribor ter dramskega ogralca Bojana Maroševiča.
Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič je prisotnim predstavil tudi začetke delovanja društva, ki letos obeležuje 155. obletnico delovanja in je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji. Prav tako pa tudi aktualni EU projekt ForestWell v katerem društvo koordinira aktivnosti z nosilcem projekta, VSGT Maribor. Projekt izpostavlja pomen gozdnega turizma, gozdnega velnesa in gozdne kulinarike.
Biotehnični Center Naklo - Višja strokovna šola izhaja iz 110-ljetne tradicije izobraževanja v mlekarstvu. Z ustanovitvijo BC Naklo je bila leta 2007 ustanovljena tudi enotna - Višja strokovna šola. Študentom ponujajo sledeče programe:
- Upravljanje podežekja in krajine
- Naravovarstvo
- Hortikultura
- Živilstvo in prehrana.
Mariborski mandljevec z novo tablico
Nekatera drevesa povezujejo preteklost, sedanjost in prihodnost. Eno izmed njih je vsekakor tudi mandljevec, ki so ga v knjigi Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora opisali avtorji Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožič. Člani Hortikulturnega društva Maribor so zavezani ozaveščanju o trajnostnih načelih in vrednot od same ustanovitve društva leta 1869.
Mandljevec (Prunus dulcis), na vogalu Ul. kneza Koclja v Mariboru je od danes naprej tudi ustrezno označen kot “naravna vrednota”. Spomnimo, da je konec lanskega leta ta drevesna vrsta, ki je za štajersko regijo atipična, pridobila status naravne vrednote. Pobudo za to je podalo Hortikulturno društvo Maribor, v sodelovanju z Zavodom republike Slovenije za varstvo narave, Območno enoto Maribor. Ob upoštevanju posebnosti drevesa, okolja, družbeno zgodovinskih dejavnikov in pričevalne vrednosti drevesa, je Ministrstvo za okolje potrdilo predlog in v lanskem letu “mariborski mandljevec” uvrstilo na seznam naravnih vrednot v RS.
V petek 15. marca so se ob drevesu zbrali predstavniki Hortikulturnega društva Maribor, krajinski arhitekti in predstavnici VSGT Maribor ter drevo opremili z ustrezno označevalni tablico. Na tablici je ob slovenskem in latinskem imenu drevesa tudi navedba. da gre za naravno vrednoto, ter oznaka izvorne domovine, v tem primeru Irana. Tablica ima tudi logo ZRSZVN. Gre za pentljo sastavljeno iz šestih zank, ki predstavlja simbol varstva narave. Tri simbolizirajo neživi del narave (voda, zemlja, zrak), preostale tri pa predstavljajo živi del (rastlinstvo, živalstvo, človeka). Krog simbolno ponazarja ZRSVN. Drevesna tablica, ki je sorodna tistim v mariborskem Mestnem parku in parku na Slomškovem trgu, je usklajena s smernicami ZRSZVN in Skupno službo za varstvo okolja MO Maribor.
Današnji dogodek je organiziralo Hortikulturno društvo Maribor v sodelovanju z VSGT Maribor in vodstvo Mandl &food bara v neposredni bkižini drevesa, ki je tudi sponzor izdelave tablice. Hortikulturno društvo Maribor in VSGT Maribor uvršča za današnji dogodek v sklop aktivnosti EU projekta ForestWell, ki ga vodi VSGT Maribor.
Borut Ambrožič: “Izredno smo veseli, da nam s takimi akcijami uspeva postaviti mesto Maribor ob bok mestom, ki se zavedajo svojih zelenih priložnosti in tudi tako prispevamo v trajnostni mozaik, katerega del smo vsi”.
Mandljevec (Prunus dulcis), na vogalu Ul. kneza Koclja v Mariboru je od danes naprej tudi ustrezno označen kot “naravna vrednota”. Spomnimo, da je konec lanskega leta ta drevesna vrsta, ki je za štajersko regijo atipična, pridobila status naravne vrednote. Pobudo za to je podalo Hortikulturno društvo Maribor, v sodelovanju z Zavodom republike Slovenije za varstvo narave, Območno enoto Maribor. Ob upoštevanju posebnosti drevesa, okolja, družbeno zgodovinskih dejavnikov in pričevalne vrednosti drevesa, je Ministrstvo za okolje potrdilo predlog in v lanskem letu “mariborski mandljevec” uvrstilo na seznam naravnih vrednot v RS.
V petek 15. marca so se ob drevesu zbrali predstavniki Hortikulturnega društva Maribor, krajinski arhitekti in predstavnici VSGT Maribor ter drevo opremili z ustrezno označevalni tablico. Na tablici je ob slovenskem in latinskem imenu drevesa tudi navedba. da gre za naravno vrednoto, ter oznaka izvorne domovine, v tem primeru Irana. Tablica ima tudi logo ZRSZVN. Gre za pentljo sastavljeno iz šestih zank, ki predstavlja simbol varstva narave. Tri simbolizirajo neživi del narave (voda, zemlja, zrak), preostale tri pa predstavljajo živi del (rastlinstvo, živalstvo, človeka). Krog simbolno ponazarja ZRSVN. Drevesna tablica, ki je sorodna tistim v mariborskem Mestnem parku in parku na Slomškovem trgu, je usklajena s smernicami ZRSZVN in Skupno službo za varstvo okolja MO Maribor.
Današnji dogodek je organiziralo Hortikulturno društvo Maribor v sodelovanju z VSGT Maribor in vodstvo Mandl &food bara v neposredni bkižini drevesa, ki je tudi sponzor izdelave tablice. Hortikulturno društvo Maribor in VSGT Maribor uvršča za današnji dogodek v sklop aktivnosti EU projekta ForestWell, ki ga vodi VSGT Maribor.
Borut Ambrožič: “Izredno smo veseli, da nam s takimi akcijami uspeva postaviti mesto Maribor ob bok mestom, ki se zavedajo svojih zelenih priložnosti in tudi tako prispevamo v trajnostni mozaik, katerega del smo vsi”.
Vabilo na sprehod v okviru Festivala sprehodov 2024
Hortikulturno društvo Maribor bo v letošnjem Festivalu sprehodov sodelovalo v dveh terminih.
Ljubitelji narave, parkov in dreves so vabljeni k udeležbi: - sprehoda po parku na Slomškovem trgu, ob 14. uri - sprehoda po parku Muzeja narodne osvoboditve Maribor ob 10.30 uri. Pod vodstvom predsednika Hortikulturnega društva Maribor, Boruta Ambrožiča boste izvedeli nekaj več o drevesih, ki krasijo ti dve parkovni lokaciji. Vljudno vabljeni! |
Udeležba predsednika HDM, Boruta Ambrožiča na podelitvi priznanj TD Selnica ob Dravi
TD Selnica ob Dravi je v četrtek, 21. marca 2024 na 26 tradicionalni prireditvi, podelilo priznanja “Zlata vrtnica” za leto 2023.
Tudi tokrat je najviše priznanje plaketo ZLATA VRTNICA podelil predstavnik Hortikulturnega deuštva Maribor, Borut Ambrožič.
Priznanja za skrbno, predvsem hortikulturno urejeno okolico, je prejelo 18 posameznikov, družin, podjetij.
Prireditev v Hramu kulture Arnolda Tovornika so popestrili različni ustvarjalci glasbenih vsebin.
Iskreno čestitamo vsem prejemnikom.
Tudi tokrat je najviše priznanje plaketo ZLATA VRTNICA podelil predstavnik Hortikulturnega deuštva Maribor, Borut Ambrožič.
Priznanja za skrbno, predvsem hortikulturno urejeno okolico, je prejelo 18 posameznikov, družin, podjetij.
Prireditev v Hramu kulture Arnolda Tovornika so popestrili različni ustvarjalci glasbenih vsebin.
Iskreno čestitamo vsem prejemnikom.
HDM ob Svetovnem dnevu voda in Svetovnem meteorološkem dnevu
V mesecu marcu obeležujemo dva pomembna dneva, ki sta pomembna za vso življenje na zemlji.
Dne 22. marca obeležujemo pod okriljem Združenih narodov “Svetovni dan voda / World Water Day”. Slogan letošnjega mejnika se glasi - Voda za mir / Water for Peace! Podnebne spremembe in rast svetovnega prebivalstva, ki je že presegla 8 milijard zemljanov, kličeta po skupnih naporih za ohranitev in zaščito tega pomembnega vira. Voda ima ključni pomen tudi v horrikulturo, kmetijstvu, agronomiji. Dne 23. marca obeležujemo Svetovni dan meteorologije / World Meteorologycal Day. Slogan letošnjega mejnika se glasi - At the frontline of climate action! Klimatske / podnebne spremembe so realna grožnja za celotno človeštvo. Predvidevanje vremena pomembno pripomore k proizvodnji hrane in korak naprej k “Zero hunger” cilju. |
Udeležba predsednika HDM, Boruta Ambrožiča na predstavitvi diplomskega projekta študenta VŠGT Maribor
Študent Nik Zgazivoda je v obliki “pop up” dogodka predstavil svoj projekt - Kakšen je vpliv gozda na dobro počutje?
Za zeleno kuliso v šolskih prostorih na Cafovi ulici so prijazno poskrbeli v Vrtnariji Golob iz Maribora, ki je za ta ozaveščevalno dogodek posodila okoli 30 živih drevesc v lončnicah.
HDM se projektno povezuje z VSGT Maribor v okviru triletnega EU projekta Erasmus +, “ForestWell, ki ga je potrdila Nacionalna agencija CMEPIUS.
Projekt ozavešča širšo javnost o pomenu gozdnega turizma, gozdnega velnesa in gozdne kulinarike.
Za zeleno kuliso v šolskih prostorih na Cafovi ulici so prijazno poskrbeli v Vrtnariji Golob iz Maribora, ki je za ta ozaveščevalno dogodek posodila okoli 30 živih drevesc v lončnicah.
HDM se projektno povezuje z VSGT Maribor v okviru triletnega EU projekta Erasmus +, “ForestWell, ki ga je potrdila Nacionalna agencija CMEPIUS.
Projekt ozavešča širšo javnost o pomenu gozdnega turizma, gozdnega velnesa in gozdne kulinarike.
HDM na informativnom dnevu VSGT Maribor
Na povabilo Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT Maribor) smo se v petek 16. februarja 2024 udeležili njihovega informativnega dneva.
Bodočim potencialnim študentkam/študentom smo skupaj z vodjo projektne pisarne, dr. Jernejo Lešnik, predstavili projekt ForestWell. V okviru predstavitve je bil predvajan dokumentarni film o Izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, ki ga je komentiral predsednik HDM, Borut Ambrožič. Za zeleno ozadje so prijazno poskrbeli v Vrtnarstvu Golob na Cesti XIV divizije 108 v Mariboru. Ob tej priložnost se jim še enkrat zahvaljujemo in vse ljubitelje zelenja vabimo v njihov center. |
Hortikulturno društvo Maribor ob Slovenskem kulturnem prazniku
V Hortikulturnem deuštvu Maribor smo se ob letošnjem kulturnem prazniku, 8. februarja 2024 odločili obiskati nekatere kulturne ustanove v mestu.
Izabrali smo tiste, ki ponujajo obiskovalcem umetnost in naravo z roko v roki.
V UGM smo si ogledali prodajni razstavo mariborskega slikarja Gregorja Pratnekerja, ki je prepoznaven po svojih krajinah.
V Muzeju vinogradništva smo si ogledali reprodukcije grafik vinskih sort.
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor smo si ogledali aktualno razstavo - Skavti in gozdovniki v Sloveniji.
Izabrali smo tiste, ki ponujajo obiskovalcem umetnost in naravo z roko v roki.
V UGM smo si ogledali prodajni razstavo mariborskega slikarja Gregorja Pratnekerja, ki je prepoznaven po svojih krajinah.
V Muzeju vinogradništva smo si ogledali reprodukcije grafik vinskih sort.
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor smo si ogledali aktualno razstavo - Skavti in gozdovniki v Sloveniji.
V reviji ŠTAJERC velik članek o dokumentarnem filmu IZJEMNA DREVESA V MESTNIH PARKIH MARIBORA
V reviji ŠTAJERC, št. 354, 1. februarja 2024 je novinarka in odgovorna urednica Branka Bezjak namenila pol strani dogodku, ki je do konca napolnil Veliko dvorano Vetrinjskega dvorca v Mariboru.
Gre za projekcijo dokum. filma o izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, ki je nastal na pobudo Hortikulturnega društva Maribor in v produkciji RTV Slovenija / TV Maribor ter v sodelovanju z dramskim igralcem Bojanom Maroševičem. V društvu ostajamo zavezani trajnostnim načelom in promociji ter skrbi za zelene zaklade mesta Maribor. |
Film o izjemnih drevesih do konca napolnil dvorano Vetrinjskega dvorca
Velika dvorana Vetrinjskega dvorca je včeraj, 29. januarja pokala po šivih.
Organizatorjem ogleda dokumentarnega filma o Izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, nam je uspelo privabiti okoli 100 ljubiteljev narave in urbanega zelenja. Dogodek spada v okvir 3-letnega projekta ForestWell, ki povezuje projektne partnerje šestih evropskih držav (Slovenija, Finska, Islandija, Irska, Danska in Portugalska). Na lokalni ravni smo se v okviru projekta pridružili v Hortikulturnem društvu Maribor, ki s svojimi trajnostnimi vsebinami zasledujemo projektno zaustavljene cilje. Film o izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora je nastal v produkciji RTV Slovenija / TV Maribor ter v sodelovanju z dramskim igralcem Bojanom Maroševičem. Dogodek so s svojo prisotnostjo obogatili številni znani Mariborčani in Mariborčanke ter predstavniki institucij ki pokrivajo področje varstva narave (ZRSVN OE Maribor, Skupna služba varstva okolja MOM, itd). |
Matjaž Mulej, Alenka Debenjak
|
Lea Zinauer, Valentin Rozman
|
VABILO - Projekcija filma - Izjemna drevesa v mestnih parkih Maribora
Hortikulturno društvo Maribor (HDM) in Višja šola za gostinstvo in turizem (VSGT Maribor) vabita vse ljubitelje narave in urbanega zelenja, ta ponedeljek, 29. januarja ob 18. uri v Vetrinjski dvor.
Tega dne bo širši javnosti predstavljen dokumentarni film - Izjemna drevesa v mestnih parkih Maribora, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija / TV Maribor, v sodelovanju z Hortikulturnim društvom Maribor in dramskim igralcem Bojanom Maroševičem.
Ozaveščevalni dogodek spada v letošnji okvir EU projekta ForestWell, Erasmus +, ki združuje partnerje šestih evropskih držav in ga koordinira VSGT Maribor ter je potrjen s strani Nacionalne agencije CMEPIUS.
Predlogo za dokumentarni film predstavlja knjiga “Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora”, ki jo je Hortikulturno društvo Maribor izdalo leta 2019 v okviru razpisa MO Maribor za sofinanciranje projektov na področju varstva okolja.
Pod knjigo so se podpisali članici HDM, Lea Zinauer in Karin Bejo ter predsednik HDM, Borut Ambrožič.
V trajnostni publikaciji je na zanimiv in inovativen način predstavljenih 13 izjemnih drevesnih vrst, ki so skozi zgodovino ozelenitve mesta Maribor našla svoje mesto v zelenih urbanih predelih. Nekatera med njimi imajo tudi status naravne vrednote in uživajo posebno varstvo.
V lanskem letu je tako na predlog HDM resorno ministrstvo podelilo status naravne vrednote tudi mandljevcu, ki ga lahko sprehajalci občudujejo poleg Mandl Food & Bar restavracije na Ulici kneza Koclja v Mariboru. Gre za izjemno drevo, ki kljub neugodnim pogojem uspeva na tej lokaciji in katerega zgodba je prikazana tako v knjigi, kakor tudi v novonastalem dokumentarnem filmu.
Mestna občina Maribor je v lanskem letu podelila Hortikulturnemu društvu Maribor Listino mesta Maribor, in sicer za izjemne zasluge pri ozelenitvi mesta Maribor skozi zgodovino in za zasluge ozaveščanja javnosti o pomenu trajnosti, zelenega turizma in varovanja narave.
Najstarejša tovrstna nevladna organizacija, ki ima svoje začetke v letu 1869 je v preteklosti prejela že Pečat mesta Maribor in številna druga priznanja in nagrade.
Tega dne bo širši javnosti predstavljen dokumentarni film - Izjemna drevesa v mestnih parkih Maribora, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija / TV Maribor, v sodelovanju z Hortikulturnim društvom Maribor in dramskim igralcem Bojanom Maroševičem.
Ozaveščevalni dogodek spada v letošnji okvir EU projekta ForestWell, Erasmus +, ki združuje partnerje šestih evropskih držav in ga koordinira VSGT Maribor ter je potrjen s strani Nacionalne agencije CMEPIUS.
Predlogo za dokumentarni film predstavlja knjiga “Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora”, ki jo je Hortikulturno društvo Maribor izdalo leta 2019 v okviru razpisa MO Maribor za sofinanciranje projektov na področju varstva okolja.
Pod knjigo so se podpisali članici HDM, Lea Zinauer in Karin Bejo ter predsednik HDM, Borut Ambrožič.
V trajnostni publikaciji je na zanimiv in inovativen način predstavljenih 13 izjemnih drevesnih vrst, ki so skozi zgodovino ozelenitve mesta Maribor našla svoje mesto v zelenih urbanih predelih. Nekatera med njimi imajo tudi status naravne vrednote in uživajo posebno varstvo.
V lanskem letu je tako na predlog HDM resorno ministrstvo podelilo status naravne vrednote tudi mandljevcu, ki ga lahko sprehajalci občudujejo poleg Mandl Food & Bar restavracije na Ulici kneza Koclja v Mariboru. Gre za izjemno drevo, ki kljub neugodnim pogojem uspeva na tej lokaciji in katerega zgodba je prikazana tako v knjigi, kakor tudi v novonastalem dokumentarnem filmu.
Mestna občina Maribor je v lanskem letu podelila Hortikulturnemu društvu Maribor Listino mesta Maribor, in sicer za izjemne zasluge pri ozelenitvi mesta Maribor skozi zgodovino in za zasluge ozaveščanja javnosti o pomenu trajnosti, zelenega turizma in varovanja narave.
Najstarejša tovrstna nevladna organizacija, ki ima svoje začetke v letu 1869 je v preteklosti prejela že Pečat mesta Maribor in številna druga priznanja in nagrade.