novice 2022
Borut Ambrožič dne 23. junija 2022 predstavil projekt Hortikulturnega društva Maribor - Trajnostni park Muzeja NO Maribor v sklopu Festivala Lent - Živa dvoriščaMestni/urbani parki, ki poleg okrasne funkcije lokacije kjer so vzpostavljeni, varujejo ljudi pred učinki ubranega okolja in ponujajo priložnost za druženje, rekreacijo in sprostitev. Tudi park okoli Muzeja narodne osvoboditve Maribor sestavljajo različne drevesne vrste in grmovnice, nekatere še iz časa prve zasaditve. Gre za t. i. kopenski habitat z rastlinsko strukturo (drevesa, grmovnice, trave), ki je sestavni del biodiverzitete.
Hortikulturno društvo Maribor je na pobudo predsednika Boruta Ambrožiča začelo s projektom Trajnostni park Muzeja NO Maribor s sledečim namenom: organiziran način spoznavanja in varovanja biodiverzitete in same narave, spoznavanje živih organizmov, skrb za njihov nemoten razvoj in spoštovanje trajnostnih načel. V sodelovanju z Živimi dvorišči je predsednik HDM, Borut Ambrožič, zbranim v angleškem jeziku predstavil drevesne vrste in grmovnice v parku okoli nekdanje Scherbaumove vile, danes Muzej NO Maribor. Tako med drevesnimi vrstami in sortami okoli stavbe lahko občudujemo: kavkaško jelko (Abies nordmanniana), ostrolistni javor (Acer platanoides), gorski javor (Acer pseudoplatanus), rdečelistni gorski javor (Acer pseudoplatanus ʹAtropurpureumʹ), lawsonovo pacipreso (Chamaecyparis lawsoniana), srebrno smreko (Picea pungens 'Glauca'), magnolijo (Magnolia grandiflora), omoriko ali Pančićevo smreko (Picea omorika) in tiso, (Taxus baccata). (S)poznavanje zelenih zakladov našega mesta je temelj za spoštovanje in negovanje zelenega v mestu! |
Foto: Jan Dolar
Foto: Jan Dolar
|
ZVOČNA KNJIGA: Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora tudi v programu Slovenski dnevi knjige v Mariboru 2022
ZVOČNI KNJIGI:Vodniku po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, bodo lahko prisluhniti vsi, ki imajo željo izvedeti nekaj več o zelenih zakladih mesta Maribor, in sicer od sobote 11. junija 2022 dalje na spletni strani MKC.
Prvenstveno je bil projekt zamišljen kot način inkluzije slepih in slabovidnih, z dostopom do informacij o izjemnih drevesih, sproti pa iz njega nastaja inovativen turističen produkt, ki tudi na ta način osvešča javnost o pomenu zelenih javnih površin.
Prvenstveno je bil projekt zamišljen kot način inkluzije slepih in slabovidnih, z dostopom do informacij o izjemnih drevesih, sproti pa iz njega nastaja inovativen turističen produkt, ki tudi na ta način osvešča javnost o pomenu zelenih javnih površin.
|
Predstavlja pomemben delček festivalskega dogajanja, ki se bo odvijalo med 13. in 19. junijem in že petindvajsetič vabilo Mariborčanke, Mariborčane in tuje goste k odkrivanju raznolikosti in bogastva slovenske literarne produkcije. Do naslednje knjižne dogodivščine, novega znanja in užitka ob branju (v našem primeru ob poslušanju) je le še korak.
Trajnostno-inkluzijsko-turistični projekt ZVOČNA KNJIGA:Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora je nastal na pobudo Boruta Ambrožiča in je rezultat uspešnega sodelovanje med Hortikulturnim društvom Maribor, Radiem Maribor, dramskim igralcem Bojanom Maroševičem in Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in je namenjena slepim in slabovidnim ter osebam, ki ne morejo brati običajnega tiska (npr. osebe z disleksijo…). ZVOČNA KNJIGA:Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora je do danes edini naravoslovni oz. hortikulturni zvočni zapis, med več kot 6.000 mp3 deli slovenskih in tujih avtorjev. S širitvijo knjižnice se tudi število prilagojenih del dnevno povečuje. |
|
Zgodba o 150-letnici mariborskega Mestnega parka in Hortikulturnem društvu Maribor tudi v Slovenskih novicah |
| ||
Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič in zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej v časniku VEČER o družbeni odgovornosti in socialnih inovacijaV članku objavljenem 23. maja 2022 v časniku VEČER, v rubriki »Moj uspeh«, sta predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič in zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, spregovorila o družbeni odgovornosti in socialnih inovacija. V članku so izpostavljene tudi nagrajene socialne inovacije, katerih pobudnik in vodja je Borut Ambrožič (ZVOČNA KNJIGA:Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, itd).
Brez socialnih/mehkih inovacij tudi tehnološke ne bi bile možne (Mulej)! Več o tem v članku. |
|
|
Hortikulturno društvo Maribor ob Evropskem dnevu parkov, 24. maja 2022 in 150-letnici začetkov urejanja mariborskega Mestnega parka
|
Evropski dan parkov / European Day of Parks obeležujemo od leta 1999 na pobudo vseevropske zveze narodnih in naravnih parkov EUROPARC. Ta povezuje narodne in regionalne parke, naravne rezervate, morske ter kopenske zavarovane krajine in območja Nature 2000 iz 36 evropskih držav, s skupnim ciljem varovana edinstvene raznolikosti evropskih prostoživečih živali in rastlin, habitatov in krajine. Tudi slovenski parki skrivajo številne in raznovrstne naravne vrednote. Letošnji slogan se glasi: WE ARE NATURE – RETHINK, RESTORE, RECONNECT. Organizatorji izpostavljajo! Kaj bi bili brez narave? Od nje je odvisno naše duševno in fizično zdravje, proizvodnja hrane, zrak, ki ga dihamo ... Kljub temu pa je človekov odnos z naravo v neravnovesju. Posledično ne izgubljamo le naravnih območij, ampak tudi občutek pripadnosti. Zato je nujno, da premislimo, obnovimo in se ponovno povežemo z naravo! Temu pozivu sledi tudi Hortikulturno društvo Maribor, ki je bilo ustanovljeno v Mariboru leta 1869, kot »Olepševalno društvo Maribor.« Poglavitna naloga društva je bila nasaditev in ureditev parkov, drevoredov, parkovnih gozdov, društvo pa je delovalo in širilo tudi turizem v mestu in regiji. »Olepševalno društvo Maribor« je z takratnim vodstvom občine, dne 14. decembra 1877 sklenilo pogodbo z občino, s katero je občina prepustila skrb za vse občinske javne nasade društvu in mu iz proračuna za ta namen namenila potrebna sredstva. Primarna naloga društva je bila prav zasaditev mariborskega Mestnega parka, katerega prvi del je bil zasajen v letih 1869 do 1872. Zato letos obeležujemo tudi okroglo 150-letnico začetkov urejanja mariborskega Mestnega parka, ki so jih začeli društveni predniki pred 150 leti. Zasnova mariborskega Mestnega parka ima srednjeveško osnovo, ki je nastala na severnem zgornjem robu ob gozdnem zaledju. Mestni park v Mariboru pomeni prehod iz grajenega okolja mesta v njegovo zeleno naravno zaledje. |
Ena od označevalnih drevesnih tablic v mariborskem Mestnem parku, ki jih je Hortikulturno društvo Maribor v sodelovanju s podjetjem Snaga in Skupno službo za varstvo okolja zamenjalo z starimi (avtor; Borut Ambrožič)
|
|
Park je nastajal v več fazah in je kljub kasnejšim preureditvam ohranil vse kvalitete prvotnega historičnega koncepta oblikovanja v krajinskem slogu. Danes obsega celotno območje mariborskega Mestnega parka okoli 54 ha.
Urbanost mesta se kaže v rabi in uporabnosti njegovih zelenih površin, t. j. mestnih zelenic in parkov. Ti imajo za kakovost življenja ljudi v mestu pomembne funkcije: socialno, psihološko, zdravstveno in tudi ekonomsko. Mariborski Mestni park je od leta 1976 zavarovan kot spomenik oblikovane narave in ga štejemo med spomenike narave državnega pomena ter je vključen v »Inventar najpomembnejše dediščine Slovenije.« Oblikovana naravna vrednota je del narave, ki so jo ljudje izoblikovali skozi čas z namenom izobraževati, vzgajati, uživati in doživljati lepote narave in se danes najpogosteje pojavlja v obliki drevoredov, parkovnih zasaditev, skupine dreves, botaničnih vrtov, alpinetumov in arboretumov in drugih oblikovanih ekosistemov. V parku, ki je nastajal v letih 1872 – 1896 ob izgonu, ki je nekoč polnil jarek mestnega obzidja, je okoli 100 vrst domačih in tujih listavcev (med njimi Rogovilar ali Gymnocladus, Koprivovec ali Celtis, Pavlovnija ali Paulownia, Tulipanovec ali Lyriodendron, Sofora ali Sphora in drugo) ter veliko iglavcev (npr. Mamutovec ali Sequoia, Japonski macesen ali Larix kaempferi,skupina Švicarskih borov ali Pinus cembra, kanadska čuga ali Tsuge in drugo). Medtem, ko so južna pobočja Kalvarije in Piramide obdelana z vinogradi, so ostale površine pretežno gozd, deloma travnik, potoki in ribniki. Leta 2015 je mariborsko javno podjetje Snaga pridobilo 15-letno koncesijo za urejanje zelenih in utrjenih površin v Mestni občini Maribor in s tem tudi skrb za mariborski Mestni park. Kot pomemben člen Javnega holdinga Maribor (JHMB), povezujejo skupnost za bolj čisto, zdravo in urejeno življenje. |
Ena od predhodnih emajliranih označevalnih tablic za drevesa (avtor; Borut Ambrožič)
|
|
V Medobčinskem uradnem vestniku, št. XXVII iz leta 1992 je zapisano, da velja za mariborski Mestni park varstveni režim 4. za oblikovano naravno dediščino s sledečo obrazložitvijo. V primeru mariborskega Mariborskega parka gre za sožitje treh krajinskih elementov: parka, parkovnega gozda in vinogradov ter predstavlja edinstven primer oblikovanja v slovenski mestni arhitekturi. Njegova namembnost je rekreacijska in izobraževalna, zlasti zaradi dendrološko zanimivih primerki v parku.
Dendrologija je znanstvena veda, ki preučuje rast dreves in grmov, ekoloških in gojitvenih lastnosti vrst in lastnosti in uporabnosti lesa. Gre za sestavljenko iz grških besed dendron in logos, ki pomenita drevo in študij. Ta izraz je leta 1668 prvi uporabil Ulisse Aldrovandi (1522-1650), renesančni naravoslovec in zdravnik, znan po svojih sistematičnih in natančnih opazovanjih živali, rastlin, mineralov, in ki velja za ustanovitelja Botaničnega vrta v Bologni v Italiji. |
Najstarejši del mariborskega Mestnega parka – drevored divjega kostanja /Aesculus hippocastanum pri Akvariju-terariju (avtor; Borut Ambrožič)
|
Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič: »Članice in člani Hortikulturnega društva Maribor smo ponosni, da lahko nadaljujemo tradicijo skrbi za urbane zelene površine mesta Maribor. Tak mednarodni mejnik kot je 24. maj - Evropski dan parkov, je v letošnjem letu še toliko večja priložnost kot sicer, da opozorimo Mariborčanke in Mariborčane in širšo javnost na zelene zaklade našega mesta. Med njimi vsekakor izstopa mariborski Mestni park s svojo 150-letno tradicijo. Nikakor pa ni edini v našem mestu. Vsi parki si zaslužijo pozornost, predvsem pa skrb lastnika oz. upravitelja in nas vseh, da bodo ustrezno negovani, oskrbovani in tako ohranjeni še naprej za sledeče rodove. S tem namenom ta mesec zaključujemo tudi snemanje dokumentarca, v sodelovanju z RTV Slovenija, TV Maribor in dramskim igralcem Bojanom Maroševičem. V filmu bodo prikazana izjemna drevesa v mestnih parkih Maribora, prav tako pa bo posnetek opremljen z znakovnim jezikom in tako dostopen gluhim in naglušnim.«
Slovenija se ponaša z enim, Triglavskim narodnim parkom, 3 regijskimi, 34 krajinskimi parki, 66 naravnimi rezervati in preko 1.200 naravnimi spomeniki, ki skupaj obsegajo 13 odstotkov slovenskega ozemlja. Poleg tega ima Slovenija še 2 geoparka, okoli 10 botaničnih vrtov in 144 spomenikov oblikovane narave. Vsi predstavljajo najvrednejše dele slovenskega ozemlja z vidika dolgoročnega ohranjanja naravnih vrednot, biotske pestrosti ter posebnih krajinskih lastnosti. Predvsem parki zaradi svoje tradicionalne vloge v sistemu celovitega varstva narave postajajo vedno bolj pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in krajinske raznolikosti
Članek, ki smo ga pripravili tudi za objavo na portalu Skupne službe za varstvo okolja MOM, si lahko preberete na tej povezavi: https://okolje.maribor.si/novice/novica?tx_ttnews%5Btt_news%5D=1080&cHash=dbb98bb8dbf1f92bd19d92933a961ed5
Slovenija se ponaša z enim, Triglavskim narodnim parkom, 3 regijskimi, 34 krajinskimi parki, 66 naravnimi rezervati in preko 1.200 naravnimi spomeniki, ki skupaj obsegajo 13 odstotkov slovenskega ozemlja. Poleg tega ima Slovenija še 2 geoparka, okoli 10 botaničnih vrtov in 144 spomenikov oblikovane narave. Vsi predstavljajo najvrednejše dele slovenskega ozemlja z vidika dolgoročnega ohranjanja naravnih vrednot, biotske pestrosti ter posebnih krajinskih lastnosti. Predvsem parki zaradi svoje tradicionalne vloge v sistemu celovitega varstva narave postajajo vedno bolj pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in krajinske raznolikosti
Članek, ki smo ga pripravili tudi za objavo na portalu Skupne službe za varstvo okolja MOM, si lahko preberete na tej povezavi: https://okolje.maribor.si/novice/novica?tx_ttnews%5Btt_news%5D=1080&cHash=dbb98bb8dbf1f92bd19d92933a961ed5
Hortikulturno društvo Maribor ob sezoni cvetenja gorskih narcis opozarja
|
orske narcise (Narcissus poeticus radiiflorus)) so v Sloveniji zaščitene z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14). Ni dovoljeno zavestno uničevanje, trganje ter rezanje. Za zaznane kršitve, kot so namerno uničevanje, nabiranje, poškodovanje, trganje, ruvanje ali posedovanje gorskih narcis je zagrožena kazen od 100 do 300 evrov za posameznika.
V Sloveniji jo poznamo tudi pod imeni: beli narcis, navadna narcisa, ozkolistna narcisa, bedenica, divja narcisa, ključavnica. Spada v družino narcisovke (Amaryllidaceae). Iz podzemne čebulice požene pokončno steblo z štirimi pritličnimi listi zelene barve. Na vrhu stebla se razvije en bel cvet s škrlatno rdečim valovitim robom, ki cveti od konca aprila do začetka junija. Narcise so najpomembnejša naravna znamenitost v občini Jesenice, med vasicami Plavški Rovt, Prihodi, Planina pod Golico in Javorniški Rovt v jeseniški občini. Kljub temu, da jih je največ v Karavankah, pa njihova rastišča lahko občudujemo še v slovenski Istri, na Krasu, na Kočevskem, v Prekmurju in drugje. Zato zlasti v mesecu maju mnogo pohodnikov, tudi iz Štajerske zanese v kraje njenega rastišča. Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič, ki je tudi licenciran Varuh gorske narave izpostavlja: »Gorska narcisa je v Sloveniji uvrščena na rdeči seznam ogroženih rastlin. Poleg tega je tudi zavarovana, zato jo lahko občudujemo le iz varne razdalje za njo in nas samih. Njihovo poškodovanje ali odnašanje z njenega naravnega rastišča je strogo prepovedano in sankcionirano. Opazujmo jih z njihovih robov, kjer se med njimi še da sprehoditi, ne da bi jih pri tem pohodili in poškodovali. Ne pozabimo, da smo v naravi gost in se temu primerno tudi obnašajmo.« |
|
Hortikulturno društvo Maribor ob 150-letnici prvih zasaditev v Mestnem parku v oddaji Dobro jutro
|
Predsednik HDM Borut Ambrožič in podpredsednica HDM Karin Bejo sta dne 19. maja 2022 nastopila v jutranji oddaji RTV SLO, Dobro jutro. Rdeča nit tokratnega prispevka je bila 150-letnica prvih zasaditev v mariborskem Mestnem parku. Hortikulturno društvo Maribor je bilo ustanovljeno leta 1869 prav z namenom nasaditev in ureditev parkov, drevoredov, parkovnih gozdov, društvo pa je delovalo in širilo tudi turizem ne le v mestu, ampak tudi v njegovi okolici. Društvo se projektno povezuje s somišljeniki, ki v svojih razvojnih strategijah in projektih upoštevajo trajnostna načela.
Posnetek oddaje si lahko pogledate na tej povezavi: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174873685?s=tv |
| ||
Akcija sajenja medovitih travniških rastlin v Mariboru tudi v Slovenskih novicah
|
Hortikulturno društvo Maribor, Mestna občina Maribor, Snaga, Skupna služba za varstvo okolja in Semenarna Ljubljana smo združili moči s skupnim ciljem pomagati čebelam in drugim opraševalcem.
Gre za akcijo, ki jo želimo razširiti še na ostale predele Maribora, ki bodo tudi v bodoče označeni s posebno označevalno tablo. V vseh obdobjih leta je za dosego maksimalne življenjske dobe čebel pomembna ustrezna hrana/paša. Več si lahko preberete v članku. |
|
|
Skupni projekt »Maribor prijaznejši do čebel, čmrljev in drugih opraševalcev« v različnih medijihSkupni projekt, v katerem smo združili moči, strokovno znanje in dobro voljo: Hortikulturno društvo Maribor, MO Maribor, Skupna služba za varstvo okolja, podjetje Snaga, podjetje Semenarna Ljubljana je širši javnosti predstavljen tudi s pomočjo časnika VEČER ter spletnih portalov Lokalec.si in MariborInfo.
Povezava do MariborInfo: https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-maribor-odslej-prijazno-mesto-do-cebel-zaceli-s-postavljanjem-informativnih Povezava do Lokalec.si: https://lokalec.si/novice/maribor-postaja-prijazno-mesto-do-cebelic-cmrljev-in-drugih-oprasevalcev |
|
Hortikulturno društvo Maribor sodelujoč partner v projektu "Maribor, prijazno mesto do čebelic, čmrljev in ostalih opraševalcev"Skladno s sprejetim programom varstva okolja MO Maribor 2030, kamor med prioritete spadajo tudi ukrepi za izboljšanje pogojev za čebele in divje opraševalce, kot del načrta ozelenitve mestnega okolja, da se v mesta vrne narava, sta Mestna občina Maribor in Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor, v sodelovanju z uradi in ob pomoči Hortikulturnega društva Maribor, Javnega podjetje Snaga in z donacijo podjetja Semenarna Ljubljana začela projekt zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na javnih zelenih površinah v MO Maribor in na zunanjih površinah.
Za ta namen so bile na približno 9.000 kvadratnih metrih javnih zelenih površin posejane medovite travniške rastline in nameščene informacijske tablice, ki mimoidoče informirajo, zakaj bo košnja rastlin nekoliko kasnejša. Njihova avtorica je mag. Živa Bobič Červek. Tablice so posebej za ta namen oblikovali v Skupni službi varstva okolja, med drugim tudi s ciljem, da bo tovrstna informacijska infrastruktura v mestu poenotena. Donacijo posebne mešanice semen medovitih travniških rastlin je omogočilo podjetje Semenarna Ljubljana d.o.o. Mešanica vsebuje izbrana semena cvetlic, ki privabljajo opraševalce in je rezultat sodelovanja z Čebelarsko zvezo Slovenije. |
|
Na zunanjih površinah se letošnjem projektu pridružuje tudi 14. osnovnih šol, 4. vrtci s skupno 19 enotami, Muzej NO Maribor in MKC Maribor.
Hortikulturno društvo Maribor je v okviru letošnje marčevske vseslovenske akcije zasaditve medonosnih rastlin, v sodelovanju z Pogrebnim podjetjem Maribor in Cvetličarno Aralijo, na področju pokopališča Dobrava, zasadilo vrsto grmovnic - Spiraea japonica (Japonska medvejka). Na ta način smo se pridružili globalni akciji, ki jo na nacionalni ravni koordinirajo slovenski čebelarji in k sodelovanju spodbujajo nevladne organizacije, lokalne skupnosti in ostale. Cilj akcije je do leta 2030 v Sloveniji posaditi dva milijona medovitih rastlin, na ravni EU pa tri milijarde dreves, kar bo prispevalo k načrtovanemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v EU ter podnebni nevtralnosti Evrope.
Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič se je ob tej priložnosti še enkrat zahvalil donatorju semen, podjetju Semenarna Ljubljana in napovedal sodelovanje v projektu tudi prihodnje leto, ko ga bomo širili tudi s pomočjo novih sodelujočih v projektu.
Hortikulturno društvo Maribor je v okviru letošnje marčevske vseslovenske akcije zasaditve medonosnih rastlin, v sodelovanju z Pogrebnim podjetjem Maribor in Cvetličarno Aralijo, na področju pokopališča Dobrava, zasadilo vrsto grmovnic - Spiraea japonica (Japonska medvejka). Na ta način smo se pridružili globalni akciji, ki jo na nacionalni ravni koordinirajo slovenski čebelarji in k sodelovanju spodbujajo nevladne organizacije, lokalne skupnosti in ostale. Cilj akcije je do leta 2030 v Sloveniji posaditi dva milijona medovitih rastlin, na ravni EU pa tri milijarde dreves, kar bo prispevalo k načrtovanemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v EU ter podnebni nevtralnosti Evrope.
Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič se je ob tej priložnosti še enkrat zahvalil donatorju semen, podjetju Semenarna Ljubljana in napovedal sodelovanje v projektu tudi prihodnje leto, ko ga bomo širili tudi s pomočjo novih sodelujočih v projektu.
Hortikulturno društvo Maribor in Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju ob vseslovenski akciji zasaditve medovitih rastlin, 26. marca 2022
Čebele nam ne zagotavljajo le med, vosek, cvetni prah, matični mleček, in še kaj, pač pa je njihova najpomembnejša vloga opraševanje rastlin in s tem tudi prehrano ter rastlinsko pestrost. Čebele in žuželke nasploh, z opraševanjem prispevajo k pridelavi tretjine hrane za ljudi in živali. Najpomembnejši opraševalci med žuželkami so prav medonosne čebele, ki oprašujejo okoli 170.000 vrst cvetočih rastlin. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije, okoli 10.000 registriranih čebelarje v Sloveniji goji več kot 150.000 čebeljih družin. Manjšo čebeljo družino sestavlja okrog 20.000 čebel, ki v enem letu potrebuje 30 do 40 kg cvetnega prahu in 60 do 80 kg medu. Ena čebela med enim poletom opraši približno 250 cvetov.
V soboto, 26. marca 2022 je po celi Sloveniji potekala akcija sajenja medovitih rastlin. Akciji sta se pridružili tudi Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju, Hortikulturno društvo Maribor in občina Lovrenc na Pohorju. Nosilec vseslovenske akcije sajenja medovitih rastlih je Čebelarska zveza Slovenije. Cilj akcije je združiti različne deležnike v Sloveniji z namenom v 10 letih posaditi dva milijona medovitih rastlin v Sloveniji in v Evropi do leta 2030 tri milijarde medovitih dreves.
V organizaciji Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju se je ta dan zbralo okoli 30 prostovoljk in prostovoljcev, med njimi tudi predsednica društva, Angela Obrulj, lovrenški župan Marko Rakovnik in predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič. V akciji so sodelujoči poskrbeli za vzpostavitev t. i . travniškega sadovnjaka, ki je prepoznaven del krajinske podobe slovenskega podeželja ter pomemben del naravne in kulturne dediščine. Del zemljišča za to je zagotovila občina Lovrenc na Pohorju. V tej akciji pa pomeni zasaditev novih medovitih dreves, pomembno pridobitev za čebeljo pašo. Čebelja paša je namreč vse tisto, kar čebele prinašajo v panj in potrebujejo za svojo hrano in razvoj.
V letu 2021 je Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju praznovalo 100. obletnico ustanovitve in danes šteje preko 100 aktivnih članic in članov. Čebelarjenje in potrebe po strdi in vosku so prisotne že od prvih poselitev kraja, zlasti od prihoda Benediktincev, leta 1091, ki so vosek uporabljali za izdelavo sveč. V neposredni bližini čebelarskega doma je učni čebelnjak s tremi čebeljimi družinami, ki je rezultat akcije Dan prihodnosti, spodbuja razvoj slovenskega čebelarstva in prenos znanja na mlade čebelarje. Lovrenški čebelarji so bili v preteklih letih uspešni tudi na razpisu »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje« s projektom »Čebelarske uniforme«, ki jih s ponosom nosijo na slavnostnih dogodkih. Skozi zgodovino so se lovrenški čebelarji povezovali z lokalno skupnostjo in drugimi partnerji in tudi na ta način pripomogli k ohranjanju dolgoletne tradicije.
Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ustanovljeno leta 1869 v Mariboru, in je s trajnostnimi projekti aktivno v podravski regiji in širše že več kot 150 let.
Hortikulturno društvo Maribor je v sodelovanju s sadjarstvom Dolinšek iz Kamnice pri Mariboru vzgojilo 12 sadik, visokostebelnih starih sort jablan, kot so: bobovec, carjevič, krivopecelj, kanadska reneta, jonatan, štajerski mošancelj, itd, vse za namen zasaditve v skupni akciji. Začetki drevesnice Dolinšek segajo v leto 1900, ki je do danes vzgojila na tisoče sadik sadnega drevja, vrtnic in okrasnih rastlin. Stare jablanove sorte so odporne na bolezni in škodljivce. K temu pripomore tudi zasaditvena razdalja med drevesi, ki onemogoča ali vsaj otežuje prenos okužbe z drevesa na drevo. Mnoge stare jablanove sorte so bile izpodrinjene tudi na račun uvajanja novih, tržno donosnejših sort. Danes pa se trajnostno ozaveščeni potrošniki ponovno vračajo k starim sortam, ki so zanimive tudi zaradi intenzivnejših okusov in v mnogih primerih zaradi predznaka eko-bio.
Predsednik HDM: »Hortikulturno društvo Maribor nadaljuje tradicijo trajnostnih projektov tudi v 153 letu društvenega delovanja. Pomen medonosnih rastlin je ogromen, zato morajo tudi naši napori biti ogromni, da dosežemo zadane cilje.
O projektu Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju in Hortikulturnega društva Maribor ob vseslovenski akciji zasaditve medovitih rastlin si lahko preberete tudi na spletni strani ČD Lovrenc na Pohorju
Povezava do objave: www.cd-lovrenc.si
V soboto, 26. marca 2022 je po celi Sloveniji potekala akcija sajenja medovitih rastlin. Akciji sta se pridružili tudi Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju, Hortikulturno društvo Maribor in občina Lovrenc na Pohorju. Nosilec vseslovenske akcije sajenja medovitih rastlih je Čebelarska zveza Slovenije. Cilj akcije je združiti različne deležnike v Sloveniji z namenom v 10 letih posaditi dva milijona medovitih rastlin v Sloveniji in v Evropi do leta 2030 tri milijarde medovitih dreves.
V organizaciji Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju se je ta dan zbralo okoli 30 prostovoljk in prostovoljcev, med njimi tudi predsednica društva, Angela Obrulj, lovrenški župan Marko Rakovnik in predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič. V akciji so sodelujoči poskrbeli za vzpostavitev t. i . travniškega sadovnjaka, ki je prepoznaven del krajinske podobe slovenskega podeželja ter pomemben del naravne in kulturne dediščine. Del zemljišča za to je zagotovila občina Lovrenc na Pohorju. V tej akciji pa pomeni zasaditev novih medovitih dreves, pomembno pridobitev za čebeljo pašo. Čebelja paša je namreč vse tisto, kar čebele prinašajo v panj in potrebujejo za svojo hrano in razvoj.
V letu 2021 je Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju praznovalo 100. obletnico ustanovitve in danes šteje preko 100 aktivnih članic in članov. Čebelarjenje in potrebe po strdi in vosku so prisotne že od prvih poselitev kraja, zlasti od prihoda Benediktincev, leta 1091, ki so vosek uporabljali za izdelavo sveč. V neposredni bližini čebelarskega doma je učni čebelnjak s tremi čebeljimi družinami, ki je rezultat akcije Dan prihodnosti, spodbuja razvoj slovenskega čebelarstva in prenos znanja na mlade čebelarje. Lovrenški čebelarji so bili v preteklih letih uspešni tudi na razpisu »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje« s projektom »Čebelarske uniforme«, ki jih s ponosom nosijo na slavnostnih dogodkih. Skozi zgodovino so se lovrenški čebelarji povezovali z lokalno skupnostjo in drugimi partnerji in tudi na ta način pripomogli k ohranjanju dolgoletne tradicije.
Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ustanovljeno leta 1869 v Mariboru, in je s trajnostnimi projekti aktivno v podravski regiji in širše že več kot 150 let.
Hortikulturno društvo Maribor je v sodelovanju s sadjarstvom Dolinšek iz Kamnice pri Mariboru vzgojilo 12 sadik, visokostebelnih starih sort jablan, kot so: bobovec, carjevič, krivopecelj, kanadska reneta, jonatan, štajerski mošancelj, itd, vse za namen zasaditve v skupni akciji. Začetki drevesnice Dolinšek segajo v leto 1900, ki je do danes vzgojila na tisoče sadik sadnega drevja, vrtnic in okrasnih rastlin. Stare jablanove sorte so odporne na bolezni in škodljivce. K temu pripomore tudi zasaditvena razdalja med drevesi, ki onemogoča ali vsaj otežuje prenos okužbe z drevesa na drevo. Mnoge stare jablanove sorte so bile izpodrinjene tudi na račun uvajanja novih, tržno donosnejših sort. Danes pa se trajnostno ozaveščeni potrošniki ponovno vračajo k starim sortam, ki so zanimive tudi zaradi intenzivnejših okusov in v mnogih primerih zaradi predznaka eko-bio.
Predsednik HDM: »Hortikulturno društvo Maribor nadaljuje tradicijo trajnostnih projektov tudi v 153 letu društvenega delovanja. Pomen medonosnih rastlin je ogromen, zato morajo tudi naši napori biti ogromni, da dosežemo zadane cilje.
O projektu Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju in Hortikulturnega društva Maribor ob vseslovenski akciji zasaditve medovitih rastlin si lahko preberete tudi na spletni strani ČD Lovrenc na Pohorju
Povezava do objave: www.cd-lovrenc.si
Previdno ob začetku sezone čemaža (Allium ursinum)
Hortikulturno društvo Maribor in Društvo zeliščarjev Maribor v sodelovanju s Skupno službo varstva okolja - SOU Maribor, obveščajo javnost o začetku sezone nabiranja čemaža in s tem povezanimi opozorili.
Čemaž (Allium ursinum) začne poganjati že v začetku marca, nabiramo pa ga lahko vse do pozne pomladi. V Sloveniji je čemaž poznan tudi pod imeni: divji česen, medvedji česen, kačji lek, čremož, štrkavec…
Hortikulturci in zeliščarji opozarjajo nabiralce, da zaradi podobnosti čemaža s šmarnico (Convallaria majalis), jesenskim podleskom (Colchicum autumnale) in Bela čmerika (Veratrum album) vsako leto prihaja do zastrupitev, žal tudi s smrtnim izidom.
Previdnost pri nabiranju divjih rastlin in upoštevanje Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14)
Pri nabiranju prosto živečih rastlinskih vrst za namene uporabe v kuhinji ali za namene zdravljenja, je zelo pomembna prepoznava prave (nestrupene) rastline. Na osnovno razlikovanje med temi tremi rastlinami na podlagi vonja (po česnu), se ne moremo zanesti, saj nam pri nabiranju prsti povzamejo prevladujoči vonj čemaža. Najbolje ga je nabirati pred obdobjem cvetenja, saj takrat listi vsebujejo največ zdravilnih učinkovin. Po možnosti nabiramo čemaž okoli poldneva, ko izgine rosa ter zdrave in čvrste liste. Zavedajmo se, da smo v gozdu in v naravi nasploh gostje in da upoštevamo prepovedi in izjeme Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (4. člen).
Povezava do Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3192
Čemaž (Allium ursinum)
Izvorna domovina čemaža je Kavkaz, centralna Azija in severni Iran. Divje rastoči čemaž se je udomačil tudi drugod po svetu, prav tako tudi v Sloveniji, kjer uspeva v svetlih, vlažnih in mešanih gozdovih. Najdemo ga tudi ob obronkih gozdov, potokih, izvirih in nasploh na vlažnih predelih. Čemaž spada v družino lukovk in je daljni sorodnik pora, česna, čebule in drobnjaka. Trajna rastlina, tipično zelene barve, zraste do 30 cm visoko. Podolgovata čebulica pod zemljo je obdana z prozornimi kožastimi ovoji. Iz čebulice izrašča do 25 cm visoko cvetno steblo, ki ima na vrhu bele zvezdaste cvetove, ki so združeni v socvetje. Cveteti začne v aprilu in traja vse do junija. Iz cvetov se razvijejo krogličasti, zeleni plodovi, ki se med zorenjem posušijo, nato pa iz njih padejo manjša črna semena. Pritlični listi so široki od 2 do 5 cm in ločeno poganjajo iz tal. Mlado listje ima svetlo zeleno barvo, kasneje pa temno zeleno barvo. Užitni so vsi deli rastline: čebulice, listi, popki in cvetovi. Najbolj razširjena je uporaba mladih listov, ki vsebujejo številne zdravilne snovi: vitamin C, provitamin A, eterična olja, klorofil, minerale, flavonoide, kalij, mangan, cink in antibiotično učinkoviti alicin. Vsa rastlina ima močan vonj po česnu. Razmnožuje se s čebulicami, ki nastajajo v zemlji, in s črnim semenom, ki ga raznašajo mravlje in druge žuželke.
Jesenski podlesek (Colchicum autumnale
Jesenski podlesek raste na vlažnih, hranljivih tleh in ga najdemo na travnikih, obrežjih in na gozdnih robovih, vse do 2000 m nadmorske višine. Spada v družino lijevk (Liliaceae). Poznamo ga tudi pod imenom cmerika, golobjak, divji luk, jesenski materničnik, jesenski žafran… Iz mesnatega gomolja, ki je obdan s suhimi rjavimi listi nožnic, jeseni požene eden ali več svetlo rožnato-vijoličastih cvetov. Cveti septembra, izjemoma spomladi. Spomladi poženejo listi, ki so dolgi do 40 cm, glavica pa je napihnjena in dolga do 6 cm. Razmnožuje se s semeni, ki so temnorjave barve in jih raznašajo mravlje ter druge žuželke. Na rastiščih se pogosto pojavlja skupaj s čemažem. Strupeni so vsi deli podleska, najbolj pa semena in gomolji. Le nekaj gramov zaužitih semen in 50 g svežih listov jesenskega podleska zadošča za smrten izid. Simptomi zastrupitve zaradi zaužitja jesenskega podleska se kažejo kot slabost, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, po dveh do treh dneh okvare na srcu, jetrih, ledvicah, trebušni slinavki in na pljučih ter kasneje tudi izpadanje las.
Šmarnica (Convallaria majalis
Šmarnica uspeva v listnatih, najpogosteje bukovih, hrastovih gozdovih, mešanih gozdovih, na bazičnih tleh, vse do 1900 m nadmorske višine. Poznamo jo tudi pod imenom solzica, devičica, gozdni zvonček, jurjevka, binkoštnica, dolinska lilija … Spada v družino lilijevk. V naravi lahko najdemo velike kolonije šmarnic, ki povsem prekrijejo gozdna tla. Iz podzemne korenike zraste od 10 do 20 cm visoko steblo, na vrhu z mnogocvetnim socvetjem, ki ima 6 zraslih belih listov. Cveti od maja do junija. Običajno ima dva lista, ki sta ovalna in na koncu ošiljena ter dosežeta do 25 cm dolžine. Plodovi so v obliki rdečih, okroglih jagod. Tudi šmarnica se lahko na rastiščih pojavi skupaj z čemažem. Razmnožujejo se s korenikami in semeni. Strupeni so vsi deli rastline zaradi vsebnosti glikozidov. Je zelo strupena in vsebuje okoli 38 različnih srčnih strupov. V Sloveniji je zavarovana prosto živeča rastlinska vrsta (glej Uredbo). Šmarnica je tudi bela sorta vinske trte, značilna za Dolenjsko, Bizeljsko in Slovenj goriško vinorodno področje.
Simptomi zastrupitve zaradi zaužitja šmarnice se kažejo, kot pekoča bolečina v ustih, bruhanje, slabost, driska, omotica ali aritmija srca.
Bela čmerika (Veratrum album)
Bela čmerika je zelnata trajnica, ki raste na močvirnih in poplavnih logih ter vlažnih travnikih in intenzivnih pašnikih. Spada v družino čmerikovk (Melanthiaceae). Pokončno steblo, ki je pri dnu odebeljeno je gosto olistano, s široko suličastimi do jajčastimi listi, ki so rebrasti. Zraste od 50 do 150 cm višine. Cvetovi so umazano bele ali zelenkaste barve, nameščeni v gostocvetna, latasta socvetja. Cveti julija ali avgusta. V Sloveniji je pogosta tudi zelena čmerika. Kljub temu, da je njeno rastje povsem drugačno kot pri čemažu, prihaja do zamenjav. Strupena je cela rastlina. Simptomi zastrupitve zaradi zaužitju bele čmerike, pri kateri so strupeni vsi deli rastline, so bolečine v trebuhu, bruhanje, glavobol, meglen vid, znižan krvni tlak, aritmija srca, izguba glasu in zavesti.Zastrupitev je lahko tudi usodna.
Čemaž (Allium ursinum) začne poganjati že v začetku marca, nabiramo pa ga lahko vse do pozne pomladi. V Sloveniji je čemaž poznan tudi pod imeni: divji česen, medvedji česen, kačji lek, čremož, štrkavec…
Hortikulturci in zeliščarji opozarjajo nabiralce, da zaradi podobnosti čemaža s šmarnico (Convallaria majalis), jesenskim podleskom (Colchicum autumnale) in Bela čmerika (Veratrum album) vsako leto prihaja do zastrupitev, žal tudi s smrtnim izidom.
Previdnost pri nabiranju divjih rastlin in upoštevanje Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14)
Pri nabiranju prosto živečih rastlinskih vrst za namene uporabe v kuhinji ali za namene zdravljenja, je zelo pomembna prepoznava prave (nestrupene) rastline. Na osnovno razlikovanje med temi tremi rastlinami na podlagi vonja (po česnu), se ne moremo zanesti, saj nam pri nabiranju prsti povzamejo prevladujoči vonj čemaža. Najbolje ga je nabirati pred obdobjem cvetenja, saj takrat listi vsebujejo največ zdravilnih učinkovin. Po možnosti nabiramo čemaž okoli poldneva, ko izgine rosa ter zdrave in čvrste liste. Zavedajmo se, da smo v gozdu in v naravi nasploh gostje in da upoštevamo prepovedi in izjeme Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (4. člen).
Povezava do Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3192
Čemaž (Allium ursinum)
Izvorna domovina čemaža je Kavkaz, centralna Azija in severni Iran. Divje rastoči čemaž se je udomačil tudi drugod po svetu, prav tako tudi v Sloveniji, kjer uspeva v svetlih, vlažnih in mešanih gozdovih. Najdemo ga tudi ob obronkih gozdov, potokih, izvirih in nasploh na vlažnih predelih. Čemaž spada v družino lukovk in je daljni sorodnik pora, česna, čebule in drobnjaka. Trajna rastlina, tipično zelene barve, zraste do 30 cm visoko. Podolgovata čebulica pod zemljo je obdana z prozornimi kožastimi ovoji. Iz čebulice izrašča do 25 cm visoko cvetno steblo, ki ima na vrhu bele zvezdaste cvetove, ki so združeni v socvetje. Cveteti začne v aprilu in traja vse do junija. Iz cvetov se razvijejo krogličasti, zeleni plodovi, ki se med zorenjem posušijo, nato pa iz njih padejo manjša črna semena. Pritlični listi so široki od 2 do 5 cm in ločeno poganjajo iz tal. Mlado listje ima svetlo zeleno barvo, kasneje pa temno zeleno barvo. Užitni so vsi deli rastline: čebulice, listi, popki in cvetovi. Najbolj razširjena je uporaba mladih listov, ki vsebujejo številne zdravilne snovi: vitamin C, provitamin A, eterična olja, klorofil, minerale, flavonoide, kalij, mangan, cink in antibiotično učinkoviti alicin. Vsa rastlina ima močan vonj po česnu. Razmnožuje se s čebulicami, ki nastajajo v zemlji, in s črnim semenom, ki ga raznašajo mravlje in druge žuželke.
Jesenski podlesek (Colchicum autumnale
Jesenski podlesek raste na vlažnih, hranljivih tleh in ga najdemo na travnikih, obrežjih in na gozdnih robovih, vse do 2000 m nadmorske višine. Spada v družino lijevk (Liliaceae). Poznamo ga tudi pod imenom cmerika, golobjak, divji luk, jesenski materničnik, jesenski žafran… Iz mesnatega gomolja, ki je obdan s suhimi rjavimi listi nožnic, jeseni požene eden ali več svetlo rožnato-vijoličastih cvetov. Cveti septembra, izjemoma spomladi. Spomladi poženejo listi, ki so dolgi do 40 cm, glavica pa je napihnjena in dolga do 6 cm. Razmnožuje se s semeni, ki so temnorjave barve in jih raznašajo mravlje ter druge žuželke. Na rastiščih se pogosto pojavlja skupaj s čemažem. Strupeni so vsi deli podleska, najbolj pa semena in gomolji. Le nekaj gramov zaužitih semen in 50 g svežih listov jesenskega podleska zadošča za smrten izid. Simptomi zastrupitve zaradi zaužitja jesenskega podleska se kažejo kot slabost, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, po dveh do treh dneh okvare na srcu, jetrih, ledvicah, trebušni slinavki in na pljučih ter kasneje tudi izpadanje las.
Šmarnica (Convallaria majalis
Šmarnica uspeva v listnatih, najpogosteje bukovih, hrastovih gozdovih, mešanih gozdovih, na bazičnih tleh, vse do 1900 m nadmorske višine. Poznamo jo tudi pod imenom solzica, devičica, gozdni zvonček, jurjevka, binkoštnica, dolinska lilija … Spada v družino lilijevk. V naravi lahko najdemo velike kolonije šmarnic, ki povsem prekrijejo gozdna tla. Iz podzemne korenike zraste od 10 do 20 cm visoko steblo, na vrhu z mnogocvetnim socvetjem, ki ima 6 zraslih belih listov. Cveti od maja do junija. Običajno ima dva lista, ki sta ovalna in na koncu ošiljena ter dosežeta do 25 cm dolžine. Plodovi so v obliki rdečih, okroglih jagod. Tudi šmarnica se lahko na rastiščih pojavi skupaj z čemažem. Razmnožujejo se s korenikami in semeni. Strupeni so vsi deli rastline zaradi vsebnosti glikozidov. Je zelo strupena in vsebuje okoli 38 različnih srčnih strupov. V Sloveniji je zavarovana prosto živeča rastlinska vrsta (glej Uredbo). Šmarnica je tudi bela sorta vinske trte, značilna za Dolenjsko, Bizeljsko in Slovenj goriško vinorodno področje.
Simptomi zastrupitve zaradi zaužitja šmarnice se kažejo, kot pekoča bolečina v ustih, bruhanje, slabost, driska, omotica ali aritmija srca.
Bela čmerika (Veratrum album)
Bela čmerika je zelnata trajnica, ki raste na močvirnih in poplavnih logih ter vlažnih travnikih in intenzivnih pašnikih. Spada v družino čmerikovk (Melanthiaceae). Pokončno steblo, ki je pri dnu odebeljeno je gosto olistano, s široko suličastimi do jajčastimi listi, ki so rebrasti. Zraste od 50 do 150 cm višine. Cvetovi so umazano bele ali zelenkaste barve, nameščeni v gostocvetna, latasta socvetja. Cveti julija ali avgusta. V Sloveniji je pogosta tudi zelena čmerika. Kljub temu, da je njeno rastje povsem drugačno kot pri čemažu, prihaja do zamenjav. Strupena je cela rastlina. Simptomi zastrupitve zaradi zaužitju bele čmerike, pri kateri so strupeni vsi deli rastline, so bolečine v trebuhu, bruhanje, glavobol, meglen vid, znižan krvni tlak, aritmija srca, izguba glasu in zavesti.Zastrupitev je lahko tudi usodna.
|
Temeljne razlike med čemažem, jesenskim podleskom, šmarnico in belo čmeriko
Čemaž in šmarnica: Iz podzemne čebulice čemaža izraščata dva pritlična suličasta lista, pri šmarnici pa rasteta na steblu vsaj dva lista. Rastlini se razlikujeta tudi po cvetovih. Pri šmarnici so beli cvetovi v obliki zvončka nanizani vzdolž stebla eden za drugim. Pri čemažu pa najdemo na vrhu stebla razprostrt velik, snežno bel zvezdast cvet, ki je sestavljen iz majhnih cvetkov. Čemaž in jesenski podlesek: Oba imata sicer podobne podolgovate liste, vendar ima čemaž le enega, podlesek pa jih ima več, in so oviti eden okoli drugega. So debelejši kot pri čemažu, ter izrazito rebrasti. Čemaž in bela čmerika: Listi čemaža so suličaste oblike, z vzporednimi vzdolžnimi žilami. Njihova dolžina je odvisna od starosti rastline, okoli 25 cm višine in 5 cm širine. Z vsakim pecljem odtrgamo le list, ki izrašča iz peclja. Bela čmeriko ima rebraste liste ki izraščajo iz stebla. V primeru zaznanih simptomov ali suma na zastrupitev s strupeno rastlino priporočamo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Zaradi lažje identifikacije povzročitelja zastrupitve je priporočljivo rastlino ali dele zaužite rastline ustrezno shraniti in predložiti zdravniku! Priporočamo tudi, da se pred vsako uporabo prosto živečih rastlinskih vrst v zdravilne namene posvetujete s strokovnjakom ali zdravnikom, in se izognete morebitnim kontraindikacijam! |
|
HORTIKULTURNO DRUŠTVO MARIBOR ŽE DRUGIČ IZVEDLO ZVONČKIJADO 2022
Hortikulturno društvo Maribor je v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Mariboru in Društvom zeliščarjev Maribor izvedlo drugo ZVOČKIJADO 2022. Tistega je dne Botanični vrt Univerze v Mariboru-Pivola tudi uradno odprl svoja vrata za spomladanske obiskovalce, letos že dvajsetič po vrsti.
Tema brezplačnega strokovnega vodenja po Botaničnem vrtu Pivola se je letos glasila - Zvončki v naravnem okolju in človek!
Trajnostni projekt je bil lansko leto prvič izveden na pobudo Hortikulturnega društva Maribor in je naletel na veliko zanimanje pri ljubiteljih narave. Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki deluje na področju trajnosti še 153 let. V letošnjem letu izvaja številne aktivnosti v počastitev prvih zasaditev v mariborskem Mestnem parku, kjer so bili društveni predniki zelo aktivni.
Vse galantofile in tiste, ki to še niso, pa bi to radi postali, smo povabili na voden ogled in predavanje o Malem zvončku (Galanthus nivalis) in Velikem zvončku (Leucojum vernum L.) v Botanični vrt Univerze v Mariboru-Pivola. Zvončki spadajo med rastlinske vrste, ki jih je dovoljeno nabirati le za osebne namene in so zavarovani z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14). Globe za kršitelje pa so zapisane v Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb) in znašajo za kršitelja posameznika, od 100 do 300 evrov, za pravno osebo pa med 2000 in 10.000 evrov.
Tema brezplačnega strokovnega vodenja po Botaničnem vrtu Pivola se je letos glasila - Zvončki v naravnem okolju in človek!
Trajnostni projekt je bil lansko leto prvič izveden na pobudo Hortikulturnega društva Maribor in je naletel na veliko zanimanje pri ljubiteljih narave. Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki deluje na področju trajnosti še 153 let. V letošnjem letu izvaja številne aktivnosti v počastitev prvih zasaditev v mariborskem Mestnem parku, kjer so bili društveni predniki zelo aktivni.
Vse galantofile in tiste, ki to še niso, pa bi to radi postali, smo povabili na voden ogled in predavanje o Malem zvončku (Galanthus nivalis) in Velikem zvončku (Leucojum vernum L.) v Botanični vrt Univerze v Mariboru-Pivola. Zvončki spadajo med rastlinske vrste, ki jih je dovoljeno nabirati le za osebne namene in so zavarovani z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14). Globe za kršitelje pa so zapisane v Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb) in znašajo za kršitelja posameznika, od 100 do 300 evrov, za pravno osebo pa med 2000 in 10.000 evrov.
|
Kot galantofile opredeljujemo tiste ljubitelje pomladnih rož, ki so nas v letošnjem letu presenetile nekoliko prej, kot smo to sicer vajeni.
Brezplačno strokovno vodenje bo izvedeno v soboto, 19. marca 2022 v dveh terminih. Udeležba za prvih 20 prispelih galantofilov ob vsakem napovedanem terminu je bila brezplačna. Zbirališče za zainteresirane ljubitelje narave je bilo pred glavnim vhodom v Botanični vrt Pivola, na naslovu 91a, 2311 Hoče. V čudoviti svet samoniklih zvončkov so udeležence popeljali: Borut Ambrožič, univ. dipl. prav in Varuh gorske narave, Karin Bejo, univ.dipl.ing.agr., podpredsednica Hortikulturnega društva Maribor in Anica Podlesnik, predsednica Društva zeliščarjev Maribor. Vsem udeležencem se iskreno zahvaljujemo za izražen interes in jih z ostalo zainteresirano javnostjo vabimo na dogodke v letošnjem letu. |
|
