Zgodovina društva
Olepševalno društvo v Mariboru, ustanovljeno leta 1869, je najstarejše te vrste v Sloveniji. Društvo se je imenovalo »Marburger Stadtverschönerungsverein«.
Odbor 9 članov je bil izvoljen maja leta 1869. Primarna naloga društva je bila zasaditev Mestnega parka. Prvi del parka je bil zasajen v letih 1869 do 1872, delo pa je izvajal in končal vrtnar iz Gradca.
Dne 14. Decembra 1877 je bila sklenjena pogodba med društvom in mestno občino, da prepusti občina vse občinske javne nasade društvu in mu daje za vzdrževanje vsako leto podporo ter nadzorstvo – pomoč mestne straže. Sredstva je dodeljevala še mestna hranilnica, nabrali pa so jih tudi s prirejanjem veselic, prodajo cvetja, listja in kostanjev.
Društvo je med mariborskim občinstvom uživalo vsestransko podporo in se je lepo razvijalo.
Predsednik društva je bil takratni podžupan, več občinskih svetnikov pa je bilo odbornikov društva. Poglavitna naloga društva, ne glede na naziv je bila nasaditev in ureditev parkov, drevoredov, parkovnih gozdov; društvo pa je delovalo in širilo tudi turizem ne le v mestu, ampak tudi v njegovi okolici.
Društvo je dalo leta 1886 zasaditi del sedanjega Tomšičevega kostanjevega drevoreda – v celotni dolžini, od parka do Partizanske ceste pa do leta 1905. Leta 1895 je društvo na Kalvariji odkupilo 5 oralov privatnega opuščenega vinograda in zasadilo 19.000 smrek in 5.000 drugih dreves. Isto leto je bil zasajen tudi kostanjev drevored na Vrbanski cesti, zanj je zemljišče podarila škofija.
Ob ustanovitvi prevzeti mestni park je nastajal ob mestnem drevoredu na zemljišču, ki ga je mestna občina leta 1871 odkupila leta od grofa Brandisa in na Badlovem zemljišču na severu mestnega parka. Leta 1883 je društvo odkupilo od barona Twikskla trikot v severnem delu parka proti Trem ribnikom ter vogal Tomšičevega drevoreda. Društvo je delovalo s sredstvi, ki sta mu jih v teh časih dodeljevali mestna občina in mestna hranilnica ter s sredstvi nabiralnih akcij.
Novi del mestnega parka – levo od promenade je bil zasajen v letih 1889 – 1896. V parku so postavljali razne spomenike. Že leta 1882 so v starem delu parka postavili spomenik avstrijskemu cesarju Jožefu II. V novem delu parka so leta 1900 postavili »turnerski« spomenik F.L.Jahnu, ki so ga leta 1927 spremenili v spomenik zedinjenja SHS. Na koncu promenade na platoju nasproti novega bazena je stal doprsni kip Edvarda Kardelja.
Glavni mestni park so v desetletjih dograjevali in širili z novimi zasaditvami. Zaradi kvalitet vrednotimo mariborski mestni park kot spomenik oblikovane narave in ga štejemo med spomenike narave državnega pomena ter je vključen v »Inventar najpomembnejše dediščine Slovenije« - Ljubljana 1976, strani 410 – 411. ki vključujejo tudi Tri ribnike z vsem območjem do Kalvarije in Piramide.
Po prvi svetovni vojni leta 1920 je bil izvoljen slovenski odbor mariborskega olepševalnega društva s predsednikom dr. Ludvikom Brencetom. Nova slovenska pravila društva so bila potrjena 14. Aprila 1921, pod štev. 4016 od Poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani. Društvo je prevzelo naziv »Olepševalno društvo za mesto Maribor« Društvo se je prenovilo in razširilo svoje delovanje tudi na turizem ter na okolico mesta Maribor. Nova pravila tako razširjenega društva so bila odobrena 9. Maja 1923 pod štev.13960 od Pokrajinske uprave v Ljubljani. Društvo se je poslej imenovalo »Olepševalno in tujsko – prometno društvo za mesto Maribor in okolico Maribora«
Društvo je bilo leta 1926 soustanovitelj tujsko prometne zveze v Mariboru.
Društvo je dobilo v takratni Koroščevi, sedaj Mladinski ulici štev. 29 svojo lastno vrtnarijo. Vrtnar je bil najprej g.Branko Mejavišek, nato g.Matija Borovka in za njim hčerka Oti Borovka, vsi kot nameščenci društva. Nadalje je imelo društvo v oskrbi dva ribnika pri treh ribnikih, ki so ju pozimi uporabljali za drsališče, poleti pa za vožnjo s čolni.
Pri velikem ribniku je leta 1927 napravila mestna občina namesto razpadlega paviljona lep, velik zidan paviljon z garderobami in teraso. Glede obratovanja ribnikov je imelo društvo posebno pogodbo z lastnikom bližnje gostilne Kliček in Ribarskim društvom za Štajersko in Podravje. Zlasti čolnarjenje se je v organizacije Olepševalnega društva in gostinskih organizacij z vmesnimi presledki ohranilo do leta 1970, ko so na dravskem jezeru nad HC Mariborski otok nastale nove, sodobne čolnarne.
V režiji društva je bilo tudi prirejanje »park koncertov«, kar je z vstopnino krilo del stroškov za vzdrževanje nasadov v parku. Strogi čuvaj v parku je bil nameščenec društva.
Prvo osrednje otroško igrišče v parku je pripravilo olepševalno društvo in je bilo odprto 22. julija 1952. Istočasno je bila odprta tudi promenada kot glavna atrakcija parka.
Leta 1926 je imelo društvo 830 članov, ki so plačevali članarino, česar društvo dotlej ni doseglo še v nobeni obliki organiziranja.
Med okupacijo društvo ni delovalo.
Novo društvo je bilo ustanovljeno na območnem zboru iniciativnega pripravljalnega odbora za ustanovitev olepševalnega društva 16. julija 1951, predsednik je postal g. Janko Markič.
To društvo je nastopalo z dokaj dobrim programom in dobivalo vsestransko podporo. Med načrti je bila ustanovitev akvarija, zoološkega in botaničnega vrta, otroškega igrišča, prirejanje razstav, varstva kulturnih spomenikov …Urejen je bil akvarij, ki se je osamosvojil kot podjetje.
Leta 1957 se je društvo preimenovalo v »Hortikulturno društvo Maribor«, ki ga je na začetku vodil inženir, g. Oskar Tinta. Njegova zasluga je med drugim, da so v letih 1961 in 1962 skupaj s podjetjem Florina poimenovali drevesa v mestnem parku v slovenščini in latinščini.
Ob 130. letnici društva je društvo ponovno označilo s kvalitetnimi napisnimi tablicami drevesa v mestnem parku s slovenskimi in strokovnimi imeni.
Hortikulturno društvo si prizadeva, da bi Maribor s Pohorjem postal privlačno mesto, kakršno tudi je po krasni legi in nadvse ugodnimi naravnimi lepotami.
Odbor z vidnimi agilnimi gospodarskimi in političnimi delavci je porok za to, da bodo izvršeni vsi lepi načrti, ki si jih je društvo zadalo.
Martin Dover
Odbor 9 članov je bil izvoljen maja leta 1869. Primarna naloga društva je bila zasaditev Mestnega parka. Prvi del parka je bil zasajen v letih 1869 do 1872, delo pa je izvajal in končal vrtnar iz Gradca.
Dne 14. Decembra 1877 je bila sklenjena pogodba med društvom in mestno občino, da prepusti občina vse občinske javne nasade društvu in mu daje za vzdrževanje vsako leto podporo ter nadzorstvo – pomoč mestne straže. Sredstva je dodeljevala še mestna hranilnica, nabrali pa so jih tudi s prirejanjem veselic, prodajo cvetja, listja in kostanjev.
Društvo je med mariborskim občinstvom uživalo vsestransko podporo in se je lepo razvijalo.
Predsednik društva je bil takratni podžupan, več občinskih svetnikov pa je bilo odbornikov društva. Poglavitna naloga društva, ne glede na naziv je bila nasaditev in ureditev parkov, drevoredov, parkovnih gozdov; društvo pa je delovalo in širilo tudi turizem ne le v mestu, ampak tudi v njegovi okolici.
Društvo je dalo leta 1886 zasaditi del sedanjega Tomšičevega kostanjevega drevoreda – v celotni dolžini, od parka do Partizanske ceste pa do leta 1905. Leta 1895 je društvo na Kalvariji odkupilo 5 oralov privatnega opuščenega vinograda in zasadilo 19.000 smrek in 5.000 drugih dreves. Isto leto je bil zasajen tudi kostanjev drevored na Vrbanski cesti, zanj je zemljišče podarila škofija.
Ob ustanovitvi prevzeti mestni park je nastajal ob mestnem drevoredu na zemljišču, ki ga je mestna občina leta 1871 odkupila leta od grofa Brandisa in na Badlovem zemljišču na severu mestnega parka. Leta 1883 je društvo odkupilo od barona Twikskla trikot v severnem delu parka proti Trem ribnikom ter vogal Tomšičevega drevoreda. Društvo je delovalo s sredstvi, ki sta mu jih v teh časih dodeljevali mestna občina in mestna hranilnica ter s sredstvi nabiralnih akcij.
Novi del mestnega parka – levo od promenade je bil zasajen v letih 1889 – 1896. V parku so postavljali razne spomenike. Že leta 1882 so v starem delu parka postavili spomenik avstrijskemu cesarju Jožefu II. V novem delu parka so leta 1900 postavili »turnerski« spomenik F.L.Jahnu, ki so ga leta 1927 spremenili v spomenik zedinjenja SHS. Na koncu promenade na platoju nasproti novega bazena je stal doprsni kip Edvarda Kardelja.
Glavni mestni park so v desetletjih dograjevali in širili z novimi zasaditvami. Zaradi kvalitet vrednotimo mariborski mestni park kot spomenik oblikovane narave in ga štejemo med spomenike narave državnega pomena ter je vključen v »Inventar najpomembnejše dediščine Slovenije« - Ljubljana 1976, strani 410 – 411. ki vključujejo tudi Tri ribnike z vsem območjem do Kalvarije in Piramide.
Po prvi svetovni vojni leta 1920 je bil izvoljen slovenski odbor mariborskega olepševalnega društva s predsednikom dr. Ludvikom Brencetom. Nova slovenska pravila društva so bila potrjena 14. Aprila 1921, pod štev. 4016 od Poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani. Društvo je prevzelo naziv »Olepševalno društvo za mesto Maribor« Društvo se je prenovilo in razširilo svoje delovanje tudi na turizem ter na okolico mesta Maribor. Nova pravila tako razširjenega društva so bila odobrena 9. Maja 1923 pod štev.13960 od Pokrajinske uprave v Ljubljani. Društvo se je poslej imenovalo »Olepševalno in tujsko – prometno društvo za mesto Maribor in okolico Maribora«
Društvo je bilo leta 1926 soustanovitelj tujsko prometne zveze v Mariboru.
Društvo je dobilo v takratni Koroščevi, sedaj Mladinski ulici štev. 29 svojo lastno vrtnarijo. Vrtnar je bil najprej g.Branko Mejavišek, nato g.Matija Borovka in za njim hčerka Oti Borovka, vsi kot nameščenci društva. Nadalje je imelo društvo v oskrbi dva ribnika pri treh ribnikih, ki so ju pozimi uporabljali za drsališče, poleti pa za vožnjo s čolni.
Pri velikem ribniku je leta 1927 napravila mestna občina namesto razpadlega paviljona lep, velik zidan paviljon z garderobami in teraso. Glede obratovanja ribnikov je imelo društvo posebno pogodbo z lastnikom bližnje gostilne Kliček in Ribarskim društvom za Štajersko in Podravje. Zlasti čolnarjenje se je v organizacije Olepševalnega društva in gostinskih organizacij z vmesnimi presledki ohranilo do leta 1970, ko so na dravskem jezeru nad HC Mariborski otok nastale nove, sodobne čolnarne.
V režiji društva je bilo tudi prirejanje »park koncertov«, kar je z vstopnino krilo del stroškov za vzdrževanje nasadov v parku. Strogi čuvaj v parku je bil nameščenec društva.
Prvo osrednje otroško igrišče v parku je pripravilo olepševalno društvo in je bilo odprto 22. julija 1952. Istočasno je bila odprta tudi promenada kot glavna atrakcija parka.
Leta 1926 je imelo društvo 830 članov, ki so plačevali članarino, česar društvo dotlej ni doseglo še v nobeni obliki organiziranja.
Med okupacijo društvo ni delovalo.
Novo društvo je bilo ustanovljeno na območnem zboru iniciativnega pripravljalnega odbora za ustanovitev olepševalnega društva 16. julija 1951, predsednik je postal g. Janko Markič.
To društvo je nastopalo z dokaj dobrim programom in dobivalo vsestransko podporo. Med načrti je bila ustanovitev akvarija, zoološkega in botaničnega vrta, otroškega igrišča, prirejanje razstav, varstva kulturnih spomenikov …Urejen je bil akvarij, ki se je osamosvojil kot podjetje.
Leta 1957 se je društvo preimenovalo v »Hortikulturno društvo Maribor«, ki ga je na začetku vodil inženir, g. Oskar Tinta. Njegova zasluga je med drugim, da so v letih 1961 in 1962 skupaj s podjetjem Florina poimenovali drevesa v mestnem parku v slovenščini in latinščini.
Ob 130. letnici društva je društvo ponovno označilo s kvalitetnimi napisnimi tablicami drevesa v mestnem parku s slovenskimi in strokovnimi imeni.
Hortikulturno društvo si prizadeva, da bi Maribor s Pohorjem postal privlačno mesto, kakršno tudi je po krasni legi in nadvse ugodnimi naravnimi lepotami.
Odbor z vidnimi agilnimi gospodarskimi in političnimi delavci je porok za to, da bodo izvršeni vsi lepi načrti, ki si jih je društvo zadalo.
Martin Dover