NOVICE 2023
Predsednik HDM in Čebelarske sekcije društva, Borut Ambrožič priča rojenja v centru mesta
To nedeljo, 9. junija 2023 smo v centru Maribora, ob številnih sprehajalcih in turistih opazili tudi “obiskovalce”, ki jih v urbanih središčih sicer nismo vajeni.
Na vogalu Gosposke ulice, neposredno ob Papagayo Cocktail Baru se je na mizo in bližnji stol naselil velik roj čebel.
Rojenje čebel je naravno razmnoževanje čebeljih družin, pri čemer en del družine ostane v panju, drugi del s staro matico pa panj zapusti in si poišče novo domovanje.
Čas rojenja se razlikuje od sezone do sezone, s prvimi začetki v aprilu ter v nadaljevanju vse do avgusta.
Roj po navadi izleti iz panja zgodaj zjutraj, ni pa to pravilo.
Čebele delavke začnejo 10 dni pred rojenjem požirati med, da si naberejo rezerve medu, ko roj izleti. Čebele imajo v golši hrane za 3 dni.
Poznamo tudi drugotne roje, ki so zelo podobni prvotnemu. Delavke v tem roju nimajo tako polne golše medu in tudi mlada matica raje sodeluje pri rojenju kot stara.
V dolgoletni tradiciji slovenskega čebelarstva so zabeležena leta z mnogo roji in pa leta z majhnim številom rojev.
Razlogi za rojenje čebel:
- slabe vremenske razmere
- brezpašna doba
- premajhen prostor
- stara matica
- presežek v mlečka
- veliko pokrite zalege
- intenzivno dražil o krmljenje spomladi
Klicu Centra za obveščanje 112 se je odzval mariborski čebelar in priznan vinogradnik Marko Cesar, ki je roj pospravil na varno.
Na vogalu Gosposke ulice, neposredno ob Papagayo Cocktail Baru se je na mizo in bližnji stol naselil velik roj čebel.
Rojenje čebel je naravno razmnoževanje čebeljih družin, pri čemer en del družine ostane v panju, drugi del s staro matico pa panj zapusti in si poišče novo domovanje.
Čas rojenja se razlikuje od sezone do sezone, s prvimi začetki v aprilu ter v nadaljevanju vse do avgusta.
Roj po navadi izleti iz panja zgodaj zjutraj, ni pa to pravilo.
Čebele delavke začnejo 10 dni pred rojenjem požirati med, da si naberejo rezerve medu, ko roj izleti. Čebele imajo v golši hrane za 3 dni.
Poznamo tudi drugotne roje, ki so zelo podobni prvotnemu. Delavke v tem roju nimajo tako polne golše medu in tudi mlada matica raje sodeluje pri rojenju kot stara.
V dolgoletni tradiciji slovenskega čebelarstva so zabeležena leta z mnogo roji in pa leta z majhnim številom rojev.
Razlogi za rojenje čebel:
- slabe vremenske razmere
- brezpašna doba
- premajhen prostor
- stara matica
- presežek v mlečka
- veliko pokrite zalege
- intenzivno dražil o krmljenje spomladi
Klicu Centra za obveščanje 112 se je odzval mariborski čebelar in priznan vinogradnik Marko Cesar, ki je roj pospravil na varno.
Predsednik HDM, Borut Ambrožič obiskal Ocvetličeno Celje
Vodstvo HDM na strokovni enodnevni ekskurziji v knežjim mestu - Celju
Predsednik HDM, Borut Ambrožič si je v začetku meseca julija 2023 ogledal cvetlične postavitve v mestni občini Celje. V starem mestnem jedru izstopajo cvetlične piramide z rdečimi vodenkami.
Predsednik HDM, Borut Ambrožič si je v začetku meseca julija 2023 ogledal cvetlične postavitve v mestni občini Celje. V starem mestnem jedru izstopajo cvetlične piramide z rdečimi vodenkami.
Akcija fotografiranja zelišč na Zeliščnem vrtu MČ Tabor
Hortikulturno društvo Maribor v sodelovanju z Zeliščarskim društvom Maribor in fotografom Stanetom Letnarjem, v letošnjem letu sodeluje pri nastanku zloženke Zeliščarskega društva Maribor.
V zloženki bodo prikazana zelišča zasajena v okviru projekta Zeliščarski vrt MČ Tabor 2023 ter predstavitev zeliščarskega kodeksa.
V ta namen so se v prvem tednu meseca junija sestali predstavniki obeh trajnostno naravnanih društev.
V zloženki bodo prikazana zelišča zasajena v okviru projekta Zeliščarski vrt MČ Tabor 2023 ter predstavitev zeliščarskega kodeksa.
V ta namen so se v prvem tednu meseca junija sestali predstavniki obeh trajnostno naravnanih društev.
Dolgoletni član HDM Jurij Leitgeb je novi častni občan Kungote
|
Jurij Leitgeb, dolgoletni član UO Hortikulturnega društva Maribor je nov častni občan občine Kungota.
Ob občinskem prazniku občine Kungota, ki ga obeležujejo 7. junija, mu je priznanje na slavnostnem dogodku izročila županja Tamara Šnofl. V obrazložitvi nagrade je izpostavljeno njegovo dolgoletno predano delo v vlogi športnega pedagoga, mentorja, ravnatelja, kulturnika, ljubiteljskega fotografa, pohodnika, hortikulturnika in ljubitelja narave. Čestitkam se pridružujemo tudi v HDM! |
Avtor fotografij: Marko Knehtl
|
|
Predsednik HDM Borut Ambrožič ob otvoritvi Zeliščarskega vrta MČ Tabor, 25. maja 2023Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič se je odzval povabilu Zeliščarskega društva Maribor oz. predsednice Ane Podlesek in se dne 25. maja 2023 udeležil otvoritve “Zeliščarskega vrta MČ Tabor”.
Predstavitev zelišč je sovpadala s svečano sejo in krajevnim praznikom MČ Tabor. Namen tega trajnostnega projekta je o predstavitev zelišč zainteresirani javnosti v naravnem okolju in njihov pomen za biotsko raznolikost. Za vzgojo, zasaditev in označitev 120 različnih zelišč so poskrbele članice in člani Zeliščarskega društva Maribor. Obe društvi sodelujeta na področju ozaveščanja javnosti o pomenu zdravilnih rastlinskih vrst. V pripravi sta “Zeliščarski kodeks” in “knjiga o užitnih in zdravilnih drevesih”. |
|
Predsednik Hortikulturnega društva Maribor ob zasaditvi “Drevesa miru”
Povabilu Pogrebnega podjetja Maribor, se je v četrtek 25. maja 2023 odzval predsednik HDM Borut Ambrožič.
Javni zavod, katerega glavna dejavnost je izvajanje pokopališke dejavnosti je bil ustanovljen istega leta 1869, kakor takratno “Olepševalno društvo Maribor”, današnje Hortikulturno društvo Maribor”.
Pogrebno podjetje Maribor (PPMb) je v okviru “Dnevov kulturne dediščine evropskih pokopališč” pripravilo vrsto dogodkov.
Gre za mednarodni projekt - Zeleni izzivi pokopališč in dobro počutje obiskovalcev.
V cvetličarni Aralija so pripravili razstavo žalne floristike, na temo - Zeleni dnevi floristike, v četrtek pa sta direktorica PPMb, mag. Lidija Pliberšek in direktor pokopališč Budimpešte, Moczar Gabir posadila “Drevo miru”, vrste Platanus orientalis L.
Ob predstavitvi pokopališča na Pobrežju in Dobravi, je predsednik HDM Borut Ambrožič, gostom iz Madžarske predstavil skupni projekt HDM in PPMb zasaditve medonosnih rastlin na obeh omenjenih lokacijah.
Javni zavod, katerega glavna dejavnost je izvajanje pokopališke dejavnosti je bil ustanovljen istega leta 1869, kakor takratno “Olepševalno društvo Maribor”, današnje Hortikulturno društvo Maribor”.
Pogrebno podjetje Maribor (PPMb) je v okviru “Dnevov kulturne dediščine evropskih pokopališč” pripravilo vrsto dogodkov.
Gre za mednarodni projekt - Zeleni izzivi pokopališč in dobro počutje obiskovalcev.
V cvetličarni Aralija so pripravili razstavo žalne floristike, na temo - Zeleni dnevi floristike, v četrtek pa sta direktorica PPMb, mag. Lidija Pliberšek in direktor pokopališč Budimpešte, Moczar Gabir posadila “Drevo miru”, vrste Platanus orientalis L.
Ob predstavitvi pokopališča na Pobrežju in Dobravi, je predsednik HDM Borut Ambrožič, gostom iz Madžarske predstavil skupni projekt HDM in PPMb zasaditve medonosnih rastlin na obeh omenjenih lokacijah.
Čebelarska sekcija Hortikulturnega društva Maribor opozarja
|
V letošnjem letu je začela delovati Čebelarska sekcija Hortikulturnega društva Maribor. Vodenje sekcije je prevzel Borut Ambrožič, sicer predsednik HDM.
Članice in člani najstarejšega tovrstnega društva v Sloveniji, ustanovljenega leta 1869 v Mariboru, smo si zadali, da tudi na tem trajnostnem področju ozaveščamo javnost. Glede na ugotovljeno stanje smo pristojne službe MOM opozorili na pojav sršenov na Slomškovem trgu v Mariboru. Gre za lokacijo v bližini točke MBajk nasproti vhoda Pošte. V času, ko rojijo čebele, smo na prostem lahko priča tudi pojavu sršenov. Sršeni spadajo med žuželke, v red kožokrilcev in rod Yespidae. So največji med našimi osami z značilnim progastim rumeno črnim zadkom. Matica, ki prezimi ustvari novo kolonijo in leže jajčeca iz dela katerih se izležejo delavke, ki skrbijo za jajčeca. V jeseni nato nastajajo novi sršeni sposobni razmnoževanja ter obdobje novih matic in trotov. Domujejo v zapuščenih objektih, dimnikih, podstrešjih, zemlji in votlih drevesih. V vročih mesecih so zelo agresivni in iščejo hrano do 1,5 km stran od njihovega domovanja. Nevarni so praviloma le, če so ogroženi. Hranijo se z različnimi vrstami žuželk, tudi čebelami. V času sezonskega sadja jih privlačijo zlasti zreli sadeži jabolk, hrušk, sliv, grozdja in jagodičevja. Kako ukrepati ob najdbi sršenjega gnezda? Sršenje gnezdo je lahko okrogle ali ovalne oblike, papirnatega videza, z obsegom do 30 cm in dolžino do 1 m. V kolikor na mariborskih javnih zelenih površinah zaznate pojav sršenov ali lokacijo njihovega gnezda, se lahko obrnete na pomoč na sledeče naslovnike, in sicer: - na Gasilsko brigado Maribor (02 331 25 41) - Urad za komunalo, promet in prostor MO Maribor (02 220 14 13) - Nigrad (02 450 03 00) - Snaga (02 620 58 00) V vsakem slučaju je potrebno odstranitev sršenjega gnezda prepustiti ustreznim službam oz. za to usposobljenim strokovnjakom. Nevarnosti sršenjega pika! Pri ljudeh, ki so alergični na pik sršena ali ose je potrebno ukrepati takoj s protialergijskim kompletom, sicer lahko nastopi anafilaktični šok. Ljudje, ki so alergični na pik ose, so alergični tudi na pik sršena. Na mestu pika se pojavi oteklina, v primeru alergije pa še izpuščaji po telesu, slabost, omotica in bruhanje. V kolikor ne ukrepamo ali poiščemo pomoči, se po telesu začenjajo pojavljati zatekline ter v zadnji fazi dušenje in tudi smrt. V Sloveniji sta razširjeni dve vrsti sršenov, in sicer evropski ter azijski, ki ima tako močan strup, da na koži povzroči luknjo, ki spominja na strelno rano. Po podatkih NIJZ poišče letno v Sloveniji zdravniško pomoč zaradi pika žuželk okoli 17.000 ljudi. O tej temi in izjavi predssdnika HDM Boruta Ambrožiča so poročali tudi na portalu Maribor24. |
|
Premiera dokumentarnega filma o izjemnih drevesih v mestnim parkih Maribora
V sredo 10. maja 2023 je na TV Maribor ob 20. uri doživel premiero dokumentarec o izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora.
Gre za skupni projekt regionalnega centra RTV Slovenija - TV Maribor in Hortikulturnega društva Maribor, v sodelovanju z dramskim igralcem in prejemnikom Zlatega grba mesta Maribor, Bojanom Maroševičem.
Dokumentarec je posnet po knjižni predlogi, pod katero so se podpisali članici in član Hortikulturnega društva Maribor, Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožič.
Predhodno je društvo v sodelovanju z Radijem Maribor, dramskim igralcem Bojanom Maroševičem in Knjižnico za slepe in slabovidne Minke Skaberne izdalo knjigo kot zvočno knjigo, ki je prejela priznanje ŠGZ kot socialna inovacija. Do danes je edini zvočni zapis v mp3 z naravoslovno vsebino med več kot 6.000 zvočnimi knjigami.
Hortikulturno društvo Maribor, ustanovljeno leta 1869, je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki je v mestu Maribor zaslužno za večino parkovnih in drevorednih zasaditev, ki so bila izvedena pred 2. svetovno vojno.
Med njimi izstopa vzpostavitev mariborskega Mestnega parka, ki ima srednjeveško zasnovo, v katerem so svoj dom našla prva drevesa že leta 1872. Šlo je za zasaditev drevoreda s sadikami navadnega divjega kostanja (Aesculus hyppocastanus), krajinsko umeščen ob akvariju-terariju na obrobju parka.
Dramski igralec Bojan Maroševič v filmu, ki po vsebini spada v trajnostno naravnane projekte, v 30 minutah predstavi 13 drevesnih vrst, ki izstopajo od drugih dreves po svojih morfoloških, genetskih, zgodovinskih in drugih značilnostih.
“Zelene površine mesta so pomemben del potenciala zelenega turizma Maribor, ki lahko poleg Stare trte, pohodniških poti in Pohorja privabijo trajnostno zainteresiranih turistov. Gre za naravno dediščino mesta Maribor in širše tudi celotne regije, ki smo jo dolžni spoštovati, negovati in očuvati za sledeče rodove” izpostavlja predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič.
Film o izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora si lahko ogledate tudi v arhivu RTVSLO.
Gre za skupni projekt regionalnega centra RTV Slovenija - TV Maribor in Hortikulturnega društva Maribor, v sodelovanju z dramskim igralcem in prejemnikom Zlatega grba mesta Maribor, Bojanom Maroševičem.
Dokumentarec je posnet po knjižni predlogi, pod katero so se podpisali članici in član Hortikulturnega društva Maribor, Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožič.
Predhodno je društvo v sodelovanju z Radijem Maribor, dramskim igralcem Bojanom Maroševičem in Knjižnico za slepe in slabovidne Minke Skaberne izdalo knjigo kot zvočno knjigo, ki je prejela priznanje ŠGZ kot socialna inovacija. Do danes je edini zvočni zapis v mp3 z naravoslovno vsebino med več kot 6.000 zvočnimi knjigami.
Hortikulturno društvo Maribor, ustanovljeno leta 1869, je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki je v mestu Maribor zaslužno za večino parkovnih in drevorednih zasaditev, ki so bila izvedena pred 2. svetovno vojno.
Med njimi izstopa vzpostavitev mariborskega Mestnega parka, ki ima srednjeveško zasnovo, v katerem so svoj dom našla prva drevesa že leta 1872. Šlo je za zasaditev drevoreda s sadikami navadnega divjega kostanja (Aesculus hyppocastanus), krajinsko umeščen ob akvariju-terariju na obrobju parka.
Dramski igralec Bojan Maroševič v filmu, ki po vsebini spada v trajnostno naravnane projekte, v 30 minutah predstavi 13 drevesnih vrst, ki izstopajo od drugih dreves po svojih morfoloških, genetskih, zgodovinskih in drugih značilnostih.
“Zelene površine mesta so pomemben del potenciala zelenega turizma Maribor, ki lahko poleg Stare trte, pohodniških poti in Pohorja privabijo trajnostno zainteresiranih turistov. Gre za naravno dediščino mesta Maribor in širše tudi celotne regije, ki smo jo dolžni spoštovati, negovati in očuvati za sledeče rodove” izpostavlja predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič.
Film o izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora si lahko ogledate tudi v arhivu RTVSLO.
Hortikulturno društvo Maribor (HDM) in Pogrebno podjetje Maribor tudi v letu 2023 prijazni čebelam in drugim opraševalcem
V letu 2023 nadaljujemo aktivnosti začete v letu 2022 v zvezi z ozaveščanjem javnosti o pomenu medovitih rastlin.
V ta namen smo se ponovno povezali s Pogrebnim podjetjem Maribor in drevesnico Omorika iz Mute ter izvedli zasaditev 140 medovitih grmovnic vrste “Japonska medvejka”.
Letošnja akcija spada v okvir prihajajočega Svetovnega dneva čebel, ki ga je Generalna skupščina ZN razglasila na pobudo slovenskih čebelarjev in za to določila datum 20. maj.
Za ta namen bo na lokaciji pokopališča Dobrava posajenih 40 grmovnic, na dveh lokacijah pobreškega pokopališča pa 100 grmovnic.
Pogrebno podjetje Maribor nadaljuje trajnostno tradicijo skrbi za varstvo naravne in kulturne dediščine.
HDM je v letošnjem letu na pobudo predsednika društva Boruta Ambrožiča ustanovilo tudi Čebelarsko sekcijo društva, ki se bo še aktivneje posvečala ozaveščanju p tej pomembni družbeni temi.
Brez čebel ni rastlin, in brez rastlin tudi ne človeka!
FOTO: Stanko Letnar
Na fotkah: Ana Razpotnik, Mišel Seničič, Darja Kukovičič, Ksenija Gajič in Borut Ambrožič
V ta namen smo se ponovno povezali s Pogrebnim podjetjem Maribor in drevesnico Omorika iz Mute ter izvedli zasaditev 140 medovitih grmovnic vrste “Japonska medvejka”.
Letošnja akcija spada v okvir prihajajočega Svetovnega dneva čebel, ki ga je Generalna skupščina ZN razglasila na pobudo slovenskih čebelarjev in za to določila datum 20. maj.
Za ta namen bo na lokaciji pokopališča Dobrava posajenih 40 grmovnic, na dveh lokacijah pobreškega pokopališča pa 100 grmovnic.
Pogrebno podjetje Maribor nadaljuje trajnostno tradicijo skrbi za varstvo naravne in kulturne dediščine.
HDM je v letošnjem letu na pobudo predsednika društva Boruta Ambrožiča ustanovilo tudi Čebelarsko sekcijo društva, ki se bo še aktivneje posvečala ozaveščanju p tej pomembni družbeni temi.
Brez čebel ni rastlin, in brez rastlin tudi ne človeka!
FOTO: Stanko Letnar
Na fotkah: Ana Razpotnik, Mišel Seničič, Darja Kukovičič, Ksenija Gajič in Borut Ambrožič
Vodstvo Hortikulturnega društva Maribor v Opatiji in Reki
Z namenom iskanja bodočih lokacij strokovnih izletov za članice in člane HDM, je vodstvo društva konec meseca aprila obiskalo hrvaški mesti Opatijo in Reko.
Reka je bila leta 2020 nosilka naziva Evropska prestolnica kulture (EPK), Opatija pa slovi po čudovitih parkih in hortikulturnih ureditvah, ki so nadgradnja znamenitega sprehajališča od Lovrana, skozi Opatijo pa vse do Reke.
Reka je bila leta 2020 nosilka naziva Evropska prestolnica kulture (EPK), Opatija pa slovi po čudovitih parkih in hortikulturnih ureditvah, ki so nadgradnja znamenitega sprehajališča od Lovrana, skozi Opatijo pa vse do Reke.
Hortikulturno društvo Maribor na Vrtnarskem sejmu v EUROPARKU
|
V mariborskem EUROPARKU se je v soboto 22. aprila 2023 “zgodil” Vrtnarski sejem.
V Hortikulturnem društvu Maribor (HDM) smo se hvaležno odzvali povabilu organizatorja in na dodeljeni stojnici predstavili aktivnosti našega društva, zainteresirane povabili v članstvo ter z veseljem postregli s hortikulturnimi nasveti. Na stojnici sta bili članici Karin Bejo (podpredsednica HDM) in Leonida Milin (članica UO HDM). V letošnjem letu je društvo že v 145 letu trajnostnega delovanja. |
|
|
HDM podelilo Kristalno vrtnico 2022O podelitvi najprestižnejšega priznanja Hortikulturnega društva Maribor - KRISTALNE VRTNICE, so poročali tudi v prilogi časnika Večer, ŠTAJERC-u, 6. aprila 2023.
Tokratni prejemnik kristalne vrtnice prihaja iz občine Selnica ob Dravi, in sicer družina Osvald. Slavnostna podelitev je potekala 31. marca 2023 v dvorani Hrama Arnolda Tovornika, v organizaciji TD Selnica ob Dravi, v sodelovanju z HDM. Priznanje je prejemniku izročila podpredsednica HDM, Karin Bejo. |
|
|
HDM obvešča - Javni zavod Arboretum Volčji potok odslej tudi z el. vlakom prijaznim za invalide in ostalimi novostmi
|
Po podatkih Javnega zavoda Arboretum Volčji potok je leta 2022 obiskalo arboretum okoli 306.000 obiskovalcev. Ob sofinanciranju ministrstva za kulturo pa so v arboretumu izvedli tudi več investicij, in sicer:
|
|
|
Po podatkih zavoda, danes v parku uspeva 3.500 taksonov rastlin, kar arboretsko zbirko uvršča med najbogatejše tovrstne zbirke v Srednji Evropi.
Hortikulturno društvo Maribor se z vprašanjem dostopnosti za ranljive skupine ukvarja že vrsto let. V ta namen smo leta 2017, v okviru podelitev pohval in priznanj ZLATA VRTNICA, v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Maribor izdelali predstavitveno mapo v brajici. V letu 2019/2020 smo v sodelovanju z Radiem Maribor, dramskim igralcem Bojanom Maroševičem in specialno knjižnico za slepe in slabovidne Minke Skaberne v Ljubljani – posneli ZVOČNO KNJIGO: Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, ki je do danes edini naravoslovni zvočni zapis med več kot 6.000 deli v ljubljanski knjižnici. V letu 2022 smo v sodelovanju z RTV Slovenija – TV Maribor in dramskim igralcem Bojanom Maroševičem posneli dokumentarni film o izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, ki bo opremljen z znakovnim jezikom. V HDM ostajamo zavezani trajnostnim načelom! |
|
Hortikulturno društvo Maribor podelilo priznanja ZLATA VRTNICA
Hortikulturno društvo Maribor je v četrtek, 23. marca 2023 že tradicionalno podelilo pohvale in priznanja ZLATA VRTNICA.
Prostovoljci najstarejšega tovrstnega društva v Sloveniji, letos obeležujemo 154 let, odkar je leta 1869 skupina naprednih meščanov ustanovila “Olepševalno društvo Maribor”.
Z vizijo po zelenem in cvetočem mestu nadaljujejo delo društvenih prednikov in v ta namen vsako leto podeljujejo pohvale in priznanja.
Ocenjevalna komisija je v obdobju od maja 2020 do decembra 2022 opravila oglede na 18 terenih v projektu sodelujočih občinah.
Za kakovostno oblikovana in vzdrževana okolja je bilo podeljenih 167 pohval in 10 priznanj.
Pohvalo je prejelo 26 javnih ustanov, 28 podjetij, 3 kmetije, 107 zasebnih vrtov in 3 nevladne organizacije.
Priznanje ZLATA VRTNICA so prejela 4 podjetja, 4 lastniki zasebnih vrtov in 2 javni ustanovi.
Najvišje priznanje društva - kristalno vrtnico je podeljena izjemno lepo urejenem okolju na
Svetem duhu na Ostrem vrhu.
Na dogodku v Veliki dvorani Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede so društveniki izvedli tudi volilni občni zbor in v novem mandatu za predsednika in podpredsednico ponovno izvolili Boruta Ambrožiča in Karin Bejo.
Društvo je na novo ustanovilo tudi čebelarsko sekcijo društva, ki se bo še aktivneje posvečala promociji pomena čebel.
V lanskem letu je mariborsko društvo v sodelovanju z Čebelarskem društvom Lovrenc na Pohorju in lovrenško občino zasadilo t. i. travniški sadovnjak s starimi sortami jablan. V sodelovanju z MO Maribor in podjetjem Kalia pa je pomagalo pri vzpostavitvi čebelam prijaznih območij v mestu Maribor.
Društvo je znano tudi po projektu ZVONČKIJADA, ki ga že nekaj let izvaja skupaj z Bozaničnim vrtom Univerze v Mariboru in ki vsako leto pred uradno otvoritvijo vrta, privabi številne galantofile.
Prostovoljci najstarejšega tovrstnega društva v Sloveniji, letos obeležujemo 154 let, odkar je leta 1869 skupina naprednih meščanov ustanovila “Olepševalno društvo Maribor”.
Z vizijo po zelenem in cvetočem mestu nadaljujejo delo društvenih prednikov in v ta namen vsako leto podeljujejo pohvale in priznanja.
Ocenjevalna komisija je v obdobju od maja 2020 do decembra 2022 opravila oglede na 18 terenih v projektu sodelujočih občinah.
Za kakovostno oblikovana in vzdrževana okolja je bilo podeljenih 167 pohval in 10 priznanj.
Pohvalo je prejelo 26 javnih ustanov, 28 podjetij, 3 kmetije, 107 zasebnih vrtov in 3 nevladne organizacije.
Priznanje ZLATA VRTNICA so prejela 4 podjetja, 4 lastniki zasebnih vrtov in 2 javni ustanovi.
Najvišje priznanje društva - kristalno vrtnico je podeljena izjemno lepo urejenem okolju na
Svetem duhu na Ostrem vrhu.
Na dogodku v Veliki dvorani Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede so društveniki izvedli tudi volilni občni zbor in v novem mandatu za predsednika in podpredsednico ponovno izvolili Boruta Ambrožiča in Karin Bejo.
Društvo je na novo ustanovilo tudi čebelarsko sekcijo društva, ki se bo še aktivneje posvečala promociji pomena čebel.
V lanskem letu je mariborsko društvo v sodelovanju z Čebelarskem društvom Lovrenc na Pohorju in lovrenško občino zasadilo t. i. travniški sadovnjak s starimi sortami jablan. V sodelovanju z MO Maribor in podjetjem Kalia pa je pomagalo pri vzpostavitvi čebelam prijaznih območij v mestu Maribor.
Društvo je znano tudi po projektu ZVONČKIJADA, ki ga že nekaj let izvaja skupaj z Bozaničnim vrtom Univerze v Mariboru in ki vsako leto pred uradno otvoritvijo vrta, privabi številne galantofile.
V lanskem letu je bilo društvo tudi pomemben partner v EU projektu “Doživetja Bolfenk”, ki ga je koordinirala RRA Podravje, v katerem je med drugim bil vzpostavljen alpinetum z avtohtonimi rastlinskimi vrstami Pohorja ob cerkvici Bolfenk na mariborskem Pohorju.
V lanskem letu je bilo za deuštvo in MO Maribor pomembno leto tudi zaradi 150-letnice prvih zasaditev v mariborskem Mestnem parku, in sicer drevoreda divjega kostanja, vzporedno od akvarija-terarija v parku.
Društvo je že leta aktivno tudi v programih Erasmus, v okviru katerih gosti študente naravoslovnih ved in jih seznanja z trajnostnimi vsebinami mesta in regije. Tako so v preteklem mandatu gostili 3 dijakinje gozdarske šole iz Italije, študentko naravovarstva iz Finske in študenta agronomije iz Španije.
V lanskem letu so z namenom osveščanja o podnebnih spremembah in potrebi po ozeleni tvi mesta, v sodelovanju z PGD MARIBOR MESTO in mestno arboristko Tanjo Grmovšek, izvedli meritve temperatur po mariborskih trgih in parkih.
Za glasben program so poskrbele dijakinje Konservatorija za glasbo in balet Maribor pod mentorstvom prof. Vesne Čobal.
Pred začetkom dogodka je bila otvorjena razstava fotogafij, izbranih na foto natečaju SPOMLADANSKE ZGODBE, ki ga je društvo izvedlo v sodelovanju z JSKD OI Maribor v letu 2022 in je bila javnosti prvič predstavljena v razstavišču Karlinia v centru Karantena v Mariboru.
Celoten program je povezoval priznani dramski igralec Bojan Maroševič, ki je tudi sicer tesno povezan z društvom. V preteklih letih je namreč eden glavnih akterjev projektov društva, in sicer kot “glas” v že izdani ZVOČNI KNJIGI:Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora in v lanskem letu posnetem dokumentarcu na isto temo, ki je nastal v sodelovanju z RTV Slovenija - TV Maribor in Hortikulturnim društvom Maribor.
Borut Ambrožič: “Hortikulturno društvo Maribor ostaja zavezano trajnostnim zavezam naših društvenih prednikov, kar bomo tudi bodoče zrcalili v naših projektih in aktivnostih. Upamo tudi, da bomo še v letošnjem letu dočakali premiero dokumentarca o izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, ki smo ga posneli skupaj z ekipo TV Maribor in dramskim igralcem Bojanom Maroševičem. Zelene vsebine so globoko vraščeni v naš program, ki ga razvijamo z mnogimi partnerji”.
V lanskem letu je bilo za deuštvo in MO Maribor pomembno leto tudi zaradi 150-letnice prvih zasaditev v mariborskem Mestnem parku, in sicer drevoreda divjega kostanja, vzporedno od akvarija-terarija v parku.
Društvo je že leta aktivno tudi v programih Erasmus, v okviru katerih gosti študente naravoslovnih ved in jih seznanja z trajnostnimi vsebinami mesta in regije. Tako so v preteklem mandatu gostili 3 dijakinje gozdarske šole iz Italije, študentko naravovarstva iz Finske in študenta agronomije iz Španije.
V lanskem letu so z namenom osveščanja o podnebnih spremembah in potrebi po ozeleni tvi mesta, v sodelovanju z PGD MARIBOR MESTO in mestno arboristko Tanjo Grmovšek, izvedli meritve temperatur po mariborskih trgih in parkih.
Za glasben program so poskrbele dijakinje Konservatorija za glasbo in balet Maribor pod mentorstvom prof. Vesne Čobal.
Pred začetkom dogodka je bila otvorjena razstava fotogafij, izbranih na foto natečaju SPOMLADANSKE ZGODBE, ki ga je društvo izvedlo v sodelovanju z JSKD OI Maribor v letu 2022 in je bila javnosti prvič predstavljena v razstavišču Karlinia v centru Karantena v Mariboru.
Celoten program je povezoval priznani dramski igralec Bojan Maroševič, ki je tudi sicer tesno povezan z društvom. V preteklih letih je namreč eden glavnih akterjev projektov društva, in sicer kot “glas” v že izdani ZVOČNI KNJIGI:Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora in v lanskem letu posnetem dokumentarcu na isto temo, ki je nastal v sodelovanju z RTV Slovenija - TV Maribor in Hortikulturnim društvom Maribor.
Borut Ambrožič: “Hortikulturno društvo Maribor ostaja zavezano trajnostnim zavezam naših društvenih prednikov, kar bomo tudi bodoče zrcalili v naših projektih in aktivnostih. Upamo tudi, da bomo še v letošnjem letu dočakali premiero dokumentarca o izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, ki smo ga posneli skupaj z ekipo TV Maribor in dramskim igralcem Bojanom Maroševičem. Zelene vsebine so globoko vraščeni v naš program, ki ga razvijamo z mnogimi partnerji”.
ZVONČKIJADA 2023
Hortikulturno društvo Maribor je v letošnjem letu, v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Mariboru, Fakulteto za knetijstvo in biosistemske vede ter občino Hoče Slivnica organiziralo trajnostni projekt ZVONČKIJADA 2023.
Projekt je prvič zaživel leta 2021 na pobudo predsednika Hortikulturnega društva Maribor, Boruta Ambrožiča, varuha gorske narave.
Vabljeni so bili vsi galantofili (ljubitelji zvončkov), ki so želeli izvedeti nekaj več o zvončkih, prvih znanilcih pomladi.
Pod vodstvom podpredsednice Hortikulturnega društva Maribor, Karin Bejo in predsednika Boruta Ambrožiča se je okoli 12 obiskovalcev sprehodilo po Botaničnem vrtu UM.
Zvončki spadajo med tiste rastlinske vrste, ki jih je dovoljeno nabirati le za osebne namene in so pravno zaščiteni. Useležencem je bil podrobneje predstavljen tudi ta aspekt.
Projekt je prvič zaživel leta 2021 na pobudo predsednika Hortikulturnega društva Maribor, Boruta Ambrožiča, varuha gorske narave.
Vabljeni so bili vsi galantofili (ljubitelji zvončkov), ki so želeli izvedeti nekaj več o zvončkih, prvih znanilcih pomladi.
Pod vodstvom podpredsednice Hortikulturnega društva Maribor, Karin Bejo in predsednika Boruta Ambrožiča se je okoli 12 obiskovalcev sprehodilo po Botaničnem vrtu UM.
Zvončki spadajo med tiste rastlinske vrste, ki jih je dovoljeno nabirati le za osebne namene in so pravno zaščiteni. Useležencem je bil podrobneje predstavljen tudi ta aspekt.
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Svetovnem dnevu stročnic, 10. februar 2023
Generalna skupščina ZN je leta 2019 sprejela resolucijo A/RES/73/251) s katero je 10. februar razglasila za Svetovni dan stročnic / World Pulses Day.
Letos izbrani slogan se glasi - »Stročnice za trajnostno prihodnost / Pulses for a Sustainable Future”.
Cilj tega mednarodnega mejnika je povečali ozaveščenost javnosti o prehranskih in okoljskih koristih stročnic, kot pomembnega dela trajnostne pridelave hrane.
FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo), kot specializirana agencija ZN podpira proizvodnjo in uživanje stročnic, kot del trajnostnih prehranskih sistemov in zdrave prehrane.
Stročnice omogočajo boljše življenje kmetom v okoljih s pomanjkanjem vode, saj imajo nizek vodni odtis in lahko bolje prenašajo sušo in podnebje. Vodni odtis posameznika, družbe ali podjetja je definiran kot skupna količina posredno ali neposredno uporabljene sveže vode, ki se porabi za proizvodnjo dobrin in za storitve, ki jih uporablja posameznik, družba ali podjetje.
Poglejmo 10 razlogov, zakaj bi se morali odločiti za stročnice, in sicer ker:
(IVR, Kmetijski inštitut Slovenije).
Letos izbrani slogan se glasi - »Stročnice za trajnostno prihodnost / Pulses for a Sustainable Future”.
Cilj tega mednarodnega mejnika je povečali ozaveščenost javnosti o prehranskih in okoljskih koristih stročnic, kot pomembnega dela trajnostne pridelave hrane.
FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo), kot specializirana agencija ZN podpira proizvodnjo in uživanje stročnic, kot del trajnostnih prehranskih sistemov in zdrave prehrane.
Stročnice omogočajo boljše življenje kmetom v okoljih s pomanjkanjem vode, saj imajo nizek vodni odtis in lahko bolje prenašajo sušo in podnebje. Vodni odtis posameznika, družbe ali podjetja je definiran kot skupna količina posredno ali neposredno uporabljene sveže vode, ki se porabi za proizvodnjo dobrin in za storitve, ki jih uporablja posameznik, družba ali podjetje.
Poglejmo 10 razlogov, zakaj bi se morali odločiti za stročnice, in sicer ker:
- imajo naravno malo maščob in ne vsebujejo holesterola (zmanjšanje tveganja za bolezni srca in ožilja)
- imajo malo natrijevega klorida ali soli (proti hipertenziji ali povečanemu krvnemu pritisku)
- so odličen vir rastlinskih beljakovin (100 gramov suhe leče vsebuje 25 gramov beljakovin)
- so dober vir železa (proti anemiji ali slabokrvnosti)
- vsebujejo veliko kalija (za zdravo srce in pri prebavnih in mišičnih funkcijah)
- spadajo med živila z veliko vlakninami (za zdravo prebavo in pomaga zmanjšati tveganje za srčno-žilne bolezni)
- so odličen vir vitamina B (je bistvenega pomena za delovanje živčnega sistema in še posebej pomemben med nosečnostjo za preprečevanje okvar ploda)
- so lahko skladiščene dolgo časa (možnost dolgoročne rabe)
- so živila z nizkim glikemičnim indeksom (pomagajo uravnavati raven krvnega sladkorja in inzulina pri diabetesu)
- so brez glutena (primerne za prehrano ljudi s celiakijo).
(IVR, Kmetijski inštitut Slovenije).
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem letu prosa 2023
Hortikulturno društvo Maribor se v letošnjem letu pridružuje ozaveščevalnemu projektu ZDRAVTVENI SEMAFOR 2023. V projektu, katerega nosilec sta Zveza Slovenska unija pacientov in Center za pomoč na domu Maribor, bodo javnosti predstavljeni mednarodni mejniki, ki so jih razglasili Združeni narodi in njihove specializirane agencije, kot so npr. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Mednarodna organizacija dela (ILO), UNESCO, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), itd.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2021 z resolucijo A/RES/75/263, na pobudo Indije in Nigerije ter s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) ter 72 članic, leto 2023 razglasila za Mednarodno leto prosa / International Year of Millets. FAO - Food and Agriculture Organization, ki deluje od leta 1945 in je specializirana agencija Organizacije združenih narodov na področju trajnostne preobrazbe agroživilskih sistemov za boljšo proizvodnjo, boljšo prehrano, boljše okolje in boljše življenje za vse. Slovenija je pristopila k FAO leta 1993.
Leto 2022 je bilo razglašeno za Mednarodno leto obrtnega ribištva in ribogojstva.
Ključno sporočilo celoletne globalne akcije je promocija prosa, kot odpornega žita, ki preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi ter tako prispeva h globalnim izzivom na področju kmetijstva in pridelavi, zagotavljanju hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo. V primerjavi z drugimi žiti ima nizek ogljični in vodni odtis ter lahko raste na razmeroma revnih tleh, v neugodnih in sušnih razmerah, z minimalnimi vnosi.
Proso uvrščamo v kategorijo prvih »udomačenih« rastlin. Proso so ljudje uživali že v kameni in bronasti dobi. Navadno proso (lat; Panicum miliaceum) je enoletna trava iz rodu Panicum. Vrste prosa se med seboj razlikujejo glede dolžine rastne dobe, talnih in podnebnih razmer, lastnosti semena, itd. Vsem pa je skupno, da so izredno odporna na sušo, da imajo relativno kratko rastno dobo (okoli 100 dni) in da lahko uspevajo na revnih tleh.
Proso je po hranilni vrednosti prednjači pred drugimi žiti, saj vsebuje veliko beljakovin, esencialnih aminokislin, mineralov in vitaminov (7-12% beljakovin, 2-5% maščobe, 65-75% ogljikovih hidratov, 15-20% prehranskih vlaknin). Proso je tudi naravni vir železa, cinka, kalcija in drugih hranilnih snovi. Zato ima pomembno vlogo pri zagotavljanju splošnega zdravja ljudi.
V podsaharski Afriki in Aziji proso že 7000 let služi kot tradicionalno živilo za pol milijarde ljudi. Po podatkih FAO pridelujejo proso v 130 državah. Danes sta največja pridelovalca prosa Afrika (55%) in Azija (41%), v Evropi le (3%). V Združenih narodih izpostavljajo, da potencial prosa za reševanje podnebnih sprememb in prehransko varnost ni v celoti izkoriščen. V zadnjem stoletju so proso zamenjala druga žita (pšenica, pira, oves, rž, ječmen…).
Hortikulturno društvo Maribor se v letošnjem letu pridružuje ozaveščevalnemu projektu ZDRAVTVENI SEMAFOR 2023. V projektu, katerega nosilec sta Zveza Slovenska unija pacientov in Center za pomoč na domu Maribor, bodo javnosti predstavljeni mednarodni mejniki, ki so jih razglasili Združeni narodi in njihove specializirane agencije, kot so npr. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Mednarodna organizacija dela (ILO), UNESCO, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), itd.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2021 z resolucijo A/RES/75/263, na pobudo Indije in Nigerije ter s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) ter 72 članic, leto 2023 razglasila za Mednarodno leto prosa / International Year of Millets. FAO - Food and Agriculture Organization, ki deluje od leta 1945 in je specializirana agencija Organizacije združenih narodov na področju trajnostne preobrazbe agroživilskih sistemov za boljšo proizvodnjo, boljšo prehrano, boljše okolje in boljše življenje za vse. Slovenija je pristopila k FAO leta 1993.
Leto 2022 je bilo razglašeno za Mednarodno leto obrtnega ribištva in ribogojstva.
Ključno sporočilo celoletne globalne akcije je promocija prosa, kot odpornega žita, ki preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi ter tako prispeva h globalnim izzivom na področju kmetijstva in pridelavi, zagotavljanju hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo. V primerjavi z drugimi žiti ima nizek ogljični in vodni odtis ter lahko raste na razmeroma revnih tleh, v neugodnih in sušnih razmerah, z minimalnimi vnosi.
Proso uvrščamo v kategorijo prvih »udomačenih« rastlin. Proso so ljudje uživali že v kameni in bronasti dobi. Navadno proso (lat; Panicum miliaceum) je enoletna trava iz rodu Panicum. Vrste prosa se med seboj razlikujejo glede dolžine rastne dobe, talnih in podnebnih razmer, lastnosti semena, itd. Vsem pa je skupno, da so izredno odporna na sušo, da imajo relativno kratko rastno dobo (okoli 100 dni) in da lahko uspevajo na revnih tleh.
Proso je po hranilni vrednosti prednjači pred drugimi žiti, saj vsebuje veliko beljakovin, esencialnih aminokislin, mineralov in vitaminov (7-12% beljakovin, 2-5% maščobe, 65-75% ogljikovih hidratov, 15-20% prehranskih vlaknin). Proso je tudi naravni vir železa, cinka, kalcija in drugih hranilnih snovi. Zato ima pomembno vlogo pri zagotavljanju splošnega zdravja ljudi.
V podsaharski Afriki in Aziji proso že 7000 let služi kot tradicionalno živilo za pol milijarde ljudi. Po podatkih FAO pridelujejo proso v 130 državah. Danes sta največja pridelovalca prosa Afrika (55%) in Azija (41%), v Evropi le (3%). V Združenih narodih izpostavljajo, da potencial prosa za reševanje podnebnih sprememb in prehransko varnost ni v celoti izkoriščen. V zadnjem stoletju so proso zamenjala druga žita (pšenica, pira, oves, rž, ječmen…).
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem letu prosa 2023
|
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo je bilo leta 2021 v Sloveniji s prosom posejanih okoli 418 hektarjev njiv, na katerih je bilo pridelanih 520 ton prosa.
V Sloveniji se je prosena kaša uveljavila kot vsakdanja jed, ki so ji pogosto dodajali zelenjavo ali redkeje tudi meso, od srednjega veka dalje. Največ prosa so pridelovali na Gorenjskem in v Prekmurju. Vasem v občini Žirovnica na Gorenjskem pravijo domačini kar Kašarija, prebivalce pa imenujejo Kašarje. Od nekdaj je v slovenski kulinariki prisotna mlečna kaša, to je proso, kuhano v mleku. Rek »Mlečna kaša mati naša in otroška sladka paša« nazorno umešča proseno kašo v prehranjevalne navade Slovencev. Iz nje je moč pripraviti pester izbor jedi Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič: »Proso je iz več razlogov neupravičeno zapostavljeno žito v Sloveniji. Je dober začetni posevek za številne poljščine, saj tla očisti plevela in je zato tudi ekološko primerno. V rastlinjakih gojimo okrasne vrste prosa. V dekorativne namene lahko gojimo okrasne vrste prosa v lončkih ali na visokih gredah. Pri gojenju okrasnih vrst prosa lahko z redčenjem dosežemo širšo rušo. Posebnost prosa je ta, da so steblo in zeleno listje dlakavi, cvet je precej razvejana metlica, zrna so zelo drobna, različnih barv, od svetlo rumene do temno rjave barve. Proso je kot »pražito« našlo svoje mesto tudi v genski banki Botaničnega vrta Univerze v Mariboru kjer zbirajo in hranijo stare in redke kultivarje poljščin«. |
|
Doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: »Proso uspeva povsod, kjer so razmere ugodne za pridelavo koruze. Podoben koruzi je tudi odvzem hranil za oblikovanje 100 kg zrnja, le da so pridelki prosa za okoli dve tretjini manjši. Bil prosa je visoka do enega metra in se konča z razvejano metlico s klaski v katerih se po samooplodni razvijejo s plevami obdana drobna okrogla ali ovalna zrna. Ker ima rastlina steblo in liste na gosto porasle z dlačicami, korenine, ki segajo več kot meter globoko in ker se ponaša z racionalnostjo pri porabi vode, proso zelo dobro prenaša tudi dalj časa trajajočo sušo. Ker ima kratko rastno dobo (60–110 dni), ga lahko sejemo bodisi kot glavni posevek (v 2. polovici maja), ali konec junija, v začetku julija kot strniščni posevek, po spravilu ranega krompirja, vrtnin in ječmena. Za uporabo v človeški prehrani, je potrebno zrnje oluščiti v proseno kašo«.
Predsednica Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov, Zvezdana Maurič Vražič, dipl. m. s., spec. klinične dietetike: »Proso je bogato s prehranskimi vlakninami, ki pomagajo nadzorovati krvni tlak in raven sladkorja v krvi. Zaradi alkalne reakcije v želodcu je tudi primerno živilo za občutljive želodce. V zadnji letih je proso postalo priljubljeno tudi zato, ker je brez glutena in se ponaša z visoko vsebnostjo beljakovin, vlaknin in antioksidantov. Prosena kava in prosena mlečna kaša predstavljata kulinarično dediščino slovenskega podeželja, ki se je sčasoma razširila tudi v urbana gospodinjstva«.
Predsednica Zeliščarskega društva Maribor, Ana Podlesek, licencirana zeliščarka pri Biotehničnem centru Naklo: »Topne vlaknine v prosu znižujejo slab holesterol in preprečujejo preveliko povišanje krvnega sladkorja ter s tem nastanek sladkorne bolezni tipa dva. Z rednim uživanjem prosene kaše tako zmanjšujemo tveganje za bolezni srca in pojav kapi. Dovolite, da z vami delim en preprost zdravilni recept, ki vključuje proso. Proso speremo z hladno vodo in ga nato 10 do 15 minut kuhamo v vodi ali mleku. Za bolj mehko konsistenco prosa uporabite razmerje 1:3, za bolj trdo pa razmerje 1:2. Zmesi lahko med kuhanjem poljubno dodate suhe ali sveže kose jabolka ter sok limone in cimet v prahu. Ko je kaša kuhana, jo odstavite in pustite v pokriti posodi, da se napne«.
Predsednica Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov, Zvezdana Maurič Vražič, dipl. m. s., spec. klinične dietetike: »Proso je bogato s prehranskimi vlakninami, ki pomagajo nadzorovati krvni tlak in raven sladkorja v krvi. Zaradi alkalne reakcije v želodcu je tudi primerno živilo za občutljive želodce. V zadnji letih je proso postalo priljubljeno tudi zato, ker je brez glutena in se ponaša z visoko vsebnostjo beljakovin, vlaknin in antioksidantov. Prosena kava in prosena mlečna kaša predstavljata kulinarično dediščino slovenskega podeželja, ki se je sčasoma razširila tudi v urbana gospodinjstva«.
Predsednica Zeliščarskega društva Maribor, Ana Podlesek, licencirana zeliščarka pri Biotehničnem centru Naklo: »Topne vlaknine v prosu znižujejo slab holesterol in preprečujejo preveliko povišanje krvnega sladkorja ter s tem nastanek sladkorne bolezni tipa dva. Z rednim uživanjem prosene kaše tako zmanjšujemo tveganje za bolezni srca in pojav kapi. Dovolite, da z vami delim en preprost zdravilni recept, ki vključuje proso. Proso speremo z hladno vodo in ga nato 10 do 15 minut kuhamo v vodi ali mleku. Za bolj mehko konsistenco prosa uporabite razmerje 1:3, za bolj trdo pa razmerje 1:2. Zmesi lahko med kuhanjem poljubno dodate suhe ali sveže kose jabolka ter sok limone in cimet v prahu. Ko je kaša kuhana, jo odstavite in pustite v pokriti posodi, da se napne«.