novice 2023
ZVONČKIJADA 2023
Hortikulturno društvo Maribor je v letošnjem letu, v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Mariboru, Fakulteto za knetijstvo in biosistemske vede ter občino Hoče Slivnica organiziralo trajnostni projekt ZVONČKIJADA 2023.
Projekt je prvič zaživel leta 2021 na pobudo predsednika Hortikulturnega društva Maribor, Boruta Ambrožiča, varuha gorske narave.
Vabljeni so bili vsi galantofili (ljubitelji zvončkov), ki so želeli izvedeti nekaj več o zvončkih, prvih znanilcih pomladi.
Pod vodstvom podpredsednice Hortikulturnega društva Maribor, Karin Bejo in predsednika Boruta Ambrožiča se je okoli 12 obiskovalcev sprehodilo po Botaničnem vrtu UM.
Zvončki spadajo med tiste rastlinske vrste, ki jih je dovoljeno nabirati le za osebne namene in so pravno zaščiteni. Useležencem je bil podrobneje predstavljen tudi ta aspekt.
Projekt je prvič zaživel leta 2021 na pobudo predsednika Hortikulturnega društva Maribor, Boruta Ambrožiča, varuha gorske narave.
Vabljeni so bili vsi galantofili (ljubitelji zvončkov), ki so želeli izvedeti nekaj več o zvončkih, prvih znanilcih pomladi.
Pod vodstvom podpredsednice Hortikulturnega društva Maribor, Karin Bejo in predsednika Boruta Ambrožiča se je okoli 12 obiskovalcev sprehodilo po Botaničnem vrtu UM.
Zvončki spadajo med tiste rastlinske vrste, ki jih je dovoljeno nabirati le za osebne namene in so pravno zaščiteni. Useležencem je bil podrobneje predstavljen tudi ta aspekt.
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Svetovnem dnevu stročnic, 10. februar 2023
Generalna skupščina ZN je leta 2019 sprejela resolucijo A/RES/73/251) s katero je 10. februar razglasila za Svetovni dan stročnic / World Pulses Day.
Letos izbrani slogan se glasi - »Stročnice za trajnostno prihodnost / Pulses for a Sustainable Future”.
Cilj tega mednarodnega mejnika je povečali ozaveščenost javnosti o prehranskih in okoljskih koristih stročnic, kot pomembnega dela trajnostne pridelave hrane.
FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo), kot specializirana agencija ZN podpira proizvodnjo in uživanje stročnic, kot del trajnostnih prehranskih sistemov in zdrave prehrane.
Stročnice omogočajo boljše življenje kmetom v okoljih s pomanjkanjem vode, saj imajo nizek vodni odtis in lahko bolje prenašajo sušo in podnebje. Vodni odtis posameznika, družbe ali podjetja je definiran kot skupna količina posredno ali neposredno uporabljene sveže vode, ki se porabi za proizvodnjo dobrin in za storitve, ki jih uporablja posameznik, družba ali podjetje.
Poglejmo 10 razlogov, zakaj bi se morali odločiti za stročnice, in sicer ker:
(IVR, Kmetijski inštitut Slovenije).
Letos izbrani slogan se glasi - »Stročnice za trajnostno prihodnost / Pulses for a Sustainable Future”.
Cilj tega mednarodnega mejnika je povečali ozaveščenost javnosti o prehranskih in okoljskih koristih stročnic, kot pomembnega dela trajnostne pridelave hrane.
FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo), kot specializirana agencija ZN podpira proizvodnjo in uživanje stročnic, kot del trajnostnih prehranskih sistemov in zdrave prehrane.
Stročnice omogočajo boljše življenje kmetom v okoljih s pomanjkanjem vode, saj imajo nizek vodni odtis in lahko bolje prenašajo sušo in podnebje. Vodni odtis posameznika, družbe ali podjetja je definiran kot skupna količina posredno ali neposredno uporabljene sveže vode, ki se porabi za proizvodnjo dobrin in za storitve, ki jih uporablja posameznik, družba ali podjetje.
Poglejmo 10 razlogov, zakaj bi se morali odločiti za stročnice, in sicer ker:
- imajo naravno malo maščob in ne vsebujejo holesterola (zmanjšanje tveganja za bolezni srca in ožilja)
- imajo malo natrijevega klorida ali soli (proti hipertenziji ali povečanemu krvnemu pritisku)
- so odličen vir rastlinskih beljakovin (100 gramov suhe leče vsebuje 25 gramov beljakovin)
- so dober vir železa (proti anemiji ali slabokrvnosti)
- vsebujejo veliko kalija (za zdravo srce in pri prebavnih in mišičnih funkcijah)
- spadajo med živila z veliko vlakninami (za zdravo prebavo in pomaga zmanjšati tveganje za srčno-žilne bolezni)
- so odličen vir vitamina B (je bistvenega pomena za delovanje živčnega sistema in še posebej pomemben med nosečnostjo za preprečevanje okvar ploda)
- so lahko skladiščene dolgo časa (možnost dolgoročne rabe)
- so živila z nizkim glikemičnim indeksom (pomagajo uravnavati raven krvnega sladkorja in inzulina pri diabetesu)
- so brez glutena (primerne za prehrano ljudi s celiakijo).
(IVR, Kmetijski inštitut Slovenije).
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem letu prosa 2023
Hortikulturno društvo Maribor se v letošnjem letu pridružuje ozaveščevalnemu projektu ZDRAVTVENI SEMAFOR 2023. V projektu, katerega nosilec sta Zveza Slovenska unija pacientov in Center za pomoč na domu Maribor, bodo javnosti predstavljeni mednarodni mejniki, ki so jih razglasili Združeni narodi in njihove specializirane agencije, kot so npr. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Mednarodna organizacija dela (ILO), UNESCO, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), itd.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2021 z resolucijo A/RES/75/263, na pobudo Indije in Nigerije ter s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) ter 72 članic, leto 2023 razglasila za Mednarodno leto prosa / International Year of Millets. FAO - Food and Agriculture Organization, ki deluje od leta 1945 in je specializirana agencija Organizacije združenih narodov na področju trajnostne preobrazbe agroživilskih sistemov za boljšo proizvodnjo, boljšo prehrano, boljše okolje in boljše življenje za vse. Slovenija je pristopila k FAO leta 1993.
Leto 2022 je bilo razglašeno za Mednarodno leto obrtnega ribištva in ribogojstva.
Ključno sporočilo celoletne globalne akcije je promocija prosa, kot odpornega žita, ki preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi ter tako prispeva h globalnim izzivom na področju kmetijstva in pridelavi, zagotavljanju hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo. V primerjavi z drugimi žiti ima nizek ogljični in vodni odtis ter lahko raste na razmeroma revnih tleh, v neugodnih in sušnih razmerah, z minimalnimi vnosi.
Proso uvrščamo v kategorijo prvih »udomačenih« rastlin. Proso so ljudje uživali že v kameni in bronasti dobi. Navadno proso (lat; Panicum miliaceum) je enoletna trava iz rodu Panicum. Vrste prosa se med seboj razlikujejo glede dolžine rastne dobe, talnih in podnebnih razmer, lastnosti semena, itd. Vsem pa je skupno, da so izredno odporna na sušo, da imajo relativno kratko rastno dobo (okoli 100 dni) in da lahko uspevajo na revnih tleh.
Proso je po hranilni vrednosti prednjači pred drugimi žiti, saj vsebuje veliko beljakovin, esencialnih aminokislin, mineralov in vitaminov (7-12% beljakovin, 2-5% maščobe, 65-75% ogljikovih hidratov, 15-20% prehranskih vlaknin). Proso je tudi naravni vir železa, cinka, kalcija in drugih hranilnih snovi. Zato ima pomembno vlogo pri zagotavljanju splošnega zdravja ljudi.
V podsaharski Afriki in Aziji proso že 7000 let služi kot tradicionalno živilo za pol milijarde ljudi. Po podatkih FAO pridelujejo proso v 130 državah. Danes sta največja pridelovalca prosa Afrika (55%) in Azija (41%), v Evropi le (3%). V Združenih narodih izpostavljajo, da potencial prosa za reševanje podnebnih sprememb in prehransko varnost ni v celoti izkoriščen. V zadnjem stoletju so proso zamenjala druga žita (pšenica, pira, oves, rž, ječmen…).
Hortikulturno društvo Maribor se v letošnjem letu pridružuje ozaveščevalnemu projektu ZDRAVTVENI SEMAFOR 2023. V projektu, katerega nosilec sta Zveza Slovenska unija pacientov in Center za pomoč na domu Maribor, bodo javnosti predstavljeni mednarodni mejniki, ki so jih razglasili Združeni narodi in njihove specializirane agencije, kot so npr. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Mednarodna organizacija dela (ILO), UNESCO, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), itd.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2021 z resolucijo A/RES/75/263, na pobudo Indije in Nigerije ter s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) ter 72 članic, leto 2023 razglasila za Mednarodno leto prosa / International Year of Millets. FAO - Food and Agriculture Organization, ki deluje od leta 1945 in je specializirana agencija Organizacije združenih narodov na področju trajnostne preobrazbe agroživilskih sistemov za boljšo proizvodnjo, boljšo prehrano, boljše okolje in boljše življenje za vse. Slovenija je pristopila k FAO leta 1993.
Leto 2022 je bilo razglašeno za Mednarodno leto obrtnega ribištva in ribogojstva.
Ključno sporočilo celoletne globalne akcije je promocija prosa, kot odpornega žita, ki preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi ter tako prispeva h globalnim izzivom na področju kmetijstva in pridelavi, zagotavljanju hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo. V primerjavi z drugimi žiti ima nizek ogljični in vodni odtis ter lahko raste na razmeroma revnih tleh, v neugodnih in sušnih razmerah, z minimalnimi vnosi.
Proso uvrščamo v kategorijo prvih »udomačenih« rastlin. Proso so ljudje uživali že v kameni in bronasti dobi. Navadno proso (lat; Panicum miliaceum) je enoletna trava iz rodu Panicum. Vrste prosa se med seboj razlikujejo glede dolžine rastne dobe, talnih in podnebnih razmer, lastnosti semena, itd. Vsem pa je skupno, da so izredno odporna na sušo, da imajo relativno kratko rastno dobo (okoli 100 dni) in da lahko uspevajo na revnih tleh.
Proso je po hranilni vrednosti prednjači pred drugimi žiti, saj vsebuje veliko beljakovin, esencialnih aminokislin, mineralov in vitaminov (7-12% beljakovin, 2-5% maščobe, 65-75% ogljikovih hidratov, 15-20% prehranskih vlaknin). Proso je tudi naravni vir železa, cinka, kalcija in drugih hranilnih snovi. Zato ima pomembno vlogo pri zagotavljanju splošnega zdravja ljudi.
V podsaharski Afriki in Aziji proso že 7000 let služi kot tradicionalno živilo za pol milijarde ljudi. Po podatkih FAO pridelujejo proso v 130 državah. Danes sta največja pridelovalca prosa Afrika (55%) in Azija (41%), v Evropi le (3%). V Združenih narodih izpostavljajo, da potencial prosa za reševanje podnebnih sprememb in prehransko varnost ni v celoti izkoriščen. V zadnjem stoletju so proso zamenjala druga žita (pšenica, pira, oves, rž, ječmen…).
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem letu prosa 2023
|
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo je bilo leta 2021 v Sloveniji s prosom posejanih okoli 418 hektarjev njiv, na katerih je bilo pridelanih 520 ton prosa.
V Sloveniji se je prosena kaša uveljavila kot vsakdanja jed, ki so ji pogosto dodajali zelenjavo ali redkeje tudi meso, od srednjega veka dalje. Največ prosa so pridelovali na Gorenjskem in v Prekmurju. Vasem v občini Žirovnica na Gorenjskem pravijo domačini kar Kašarija, prebivalce pa imenujejo Kašarje. Od nekdaj je v slovenski kulinariki prisotna mlečna kaša, to je proso, kuhano v mleku. Rek »Mlečna kaša mati naša in otroška sladka paša« nazorno umešča proseno kašo v prehranjevalne navade Slovencev. Iz nje je moč pripraviti pester izbor jedi Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič: »Proso je iz več razlogov neupravičeno zapostavljeno žito v Sloveniji. Je dober začetni posevek za številne poljščine, saj tla očisti plevela in je zato tudi ekološko primerno. V rastlinjakih gojimo okrasne vrste prosa. V dekorativne namene lahko gojimo okrasne vrste prosa v lončkih ali na visokih gredah. Pri gojenju okrasnih vrst prosa lahko z redčenjem dosežemo širšo rušo. Posebnost prosa je ta, da so steblo in zeleno listje dlakavi, cvet je precej razvejana metlica, zrna so zelo drobna, različnih barv, od svetlo rumene do temno rjave barve. Proso je kot »pražito« našlo svoje mesto tudi v genski banki Botaničnega vrta Univerze v Mariboru kjer zbirajo in hranijo stare in redke kultivarje poljščin«. |
|
Doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: »Proso uspeva povsod, kjer so razmere ugodne za pridelavo koruze. Podoben koruzi je tudi odvzem hranil za oblikovanje 100 kg zrnja, le da so pridelki prosa za okoli dve tretjini manjši. Bil prosa je visoka do enega metra in se konča z razvejano metlico s klaski v katerih se po samooplodni razvijejo s plevami obdana drobna okrogla ali ovalna zrna. Ker ima rastlina steblo in liste na gosto porasle z dlačicami, korenine, ki segajo več kot meter globoko in ker se ponaša z racionalnostjo pri porabi vode, proso zelo dobro prenaša tudi dalj časa trajajočo sušo. Ker ima kratko rastno dobo (60–110 dni), ga lahko sejemo bodisi kot glavni posevek (v 2. polovici maja), ali konec junija, v začetku julija kot strniščni posevek, po spravilu ranega krompirja, vrtnin in ječmena. Za uporabo v človeški prehrani, je potrebno zrnje oluščiti v proseno kašo«.
Predsednica Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov, Zvezdana Maurič Vražič, dipl. m. s., spec. klinične dietetike: »Proso je bogato s prehranskimi vlakninami, ki pomagajo nadzorovati krvni tlak in raven sladkorja v krvi. Zaradi alkalne reakcije v želodcu je tudi primerno živilo za občutljive želodce. V zadnji letih je proso postalo priljubljeno tudi zato, ker je brez glutena in se ponaša z visoko vsebnostjo beljakovin, vlaknin in antioksidantov. Prosena kava in prosena mlečna kaša predstavljata kulinarično dediščino slovenskega podeželja, ki se je sčasoma razširila tudi v urbana gospodinjstva«.
Predsednica Zeliščarskega društva Maribor, Ana Podlesek, licencirana zeliščarka pri Biotehničnem centru Naklo: »Topne vlaknine v prosu znižujejo slab holesterol in preprečujejo preveliko povišanje krvnega sladkorja ter s tem nastanek sladkorne bolezni tipa dva. Z rednim uživanjem prosene kaše tako zmanjšujemo tveganje za bolezni srca in pojav kapi. Dovolite, da z vami delim en preprost zdravilni recept, ki vključuje proso. Proso speremo z hladno vodo in ga nato 10 do 15 minut kuhamo v vodi ali mleku. Za bolj mehko konsistenco prosa uporabite razmerje 1:3, za bolj trdo pa razmerje 1:2. Zmesi lahko med kuhanjem poljubno dodate suhe ali sveže kose jabolka ter sok limone in cimet v prahu. Ko je kaša kuhana, jo odstavite in pustite v pokriti posodi, da se napne«.
Predsednica Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov, Zvezdana Maurič Vražič, dipl. m. s., spec. klinične dietetike: »Proso je bogato s prehranskimi vlakninami, ki pomagajo nadzorovati krvni tlak in raven sladkorja v krvi. Zaradi alkalne reakcije v želodcu je tudi primerno živilo za občutljive želodce. V zadnji letih je proso postalo priljubljeno tudi zato, ker je brez glutena in se ponaša z visoko vsebnostjo beljakovin, vlaknin in antioksidantov. Prosena kava in prosena mlečna kaša predstavljata kulinarično dediščino slovenskega podeželja, ki se je sčasoma razširila tudi v urbana gospodinjstva«.
Predsednica Zeliščarskega društva Maribor, Ana Podlesek, licencirana zeliščarka pri Biotehničnem centru Naklo: »Topne vlaknine v prosu znižujejo slab holesterol in preprečujejo preveliko povišanje krvnega sladkorja ter s tem nastanek sladkorne bolezni tipa dva. Z rednim uživanjem prosene kaše tako zmanjšujemo tveganje za bolezni srca in pojav kapi. Dovolite, da z vami delim en preprost zdravilni recept, ki vključuje proso. Proso speremo z hladno vodo in ga nato 10 do 15 minut kuhamo v vodi ali mleku. Za bolj mehko konsistenco prosa uporabite razmerje 1:3, za bolj trdo pa razmerje 1:2. Zmesi lahko med kuhanjem poljubno dodate suhe ali sveže kose jabolka ter sok limone in cimet v prahu. Ko je kaša kuhana, jo odstavite in pustite v pokriti posodi, da se napne«.