Sprehod po praških vrtovih z Drštvom SVZ
Bila je ideja, zapisan seznam zanimivih praških vrtov in razstav, sledila je povezava z agencijo ter dodane turistične zanimivosti in tako se je rodil dvodnevni izlet v Prago in Češke Budejovice. Spočiti po prvomajskih praznikih in le dveh delovnih dneh smo se v soboto, 5.5.2012, odpravili na potep.
V Mariboru smo ob 5 uri zjutraj med živahnim klepetom pričakovali avtobus iz Ljubljane in Celja, ki je bil na poti že od 3h zjutraj. Zgodnja ura – vendar velja rana ura-zlata ura. Čakala nas je dolga pot do prve točke ogleda – Pruhonickega parka in botaničnega vrta. In naš vodič, Rok Videc ni dovolil, da bi se dolgočasili. S prjetnim glasom, povezovanjem zgodovine, geografije in drugih področij nas je v času vožnje informiral o krajih, mimo katerih smo se peljali do našega cilja. Mimo mesta Mikulovo, kjer lahko poceni spimo, in pokrajine Palava nas je pot vodila do prvega postanka za malico na obrobju Brna. Glavno mesto Môravske se ponaša z dvema botaničnima vrtovoma in je v zadnjih dveh desetletjih svoje sive zgradbe obleklo v prijetne pastelne fasade. Jutranje okrepčani smo zapustili nekdaj sejemsko mesto in še danes močan industrijski center Češke.
Pred nami je bila pot do parka in botaničnega vrta Průhonický park, ki je pod Unescovo zaščito in se razprostira na 250 ha površine. Davnega leta 1885 je grof Silva-Tarouca opazil naravne lepote dolinice ob potoku Botič in na tem mestu ustanovil park in botanični vrt s številnimi avtohtonimi in tujimi rastlinskimi vrstami. Edinstvena je kolekcija slečev, kar 8000 znotraj 100 taksonov in cultivarjev jih bogati parkovo zbirko. In skalnjak – čudovit! Naravna danost skalnega predela je skladno zasajena s čudovitimi primerki rastlin. Človek, kot posnemalec narave, bi le z izrednim naporom dosegel približek te lepote. Med 1,5 urnim postankom nas je pot vodila ob enem od treh ribnikov, ki se nahajajo v parku, alpinumu, prelepih drevesnih primerkih in nazaj do renesančne graščine, kjer je tudi glavni vhod v park. Čas! – zakaj lepi trenutki trajajo le nekaj sekund?
Po občutno prekratkem postanku v Průhonichah smo že bili na poti na Prodajno razstavo rastlin za skalnjake, ki je bila postavljena na Karlovem trgu / Moran. Prehod skozi zidano ograjo ob lično zasajeni poti nas je vodil do lepo urejenega vrta, zasnovanega na krožnih terasah. Malo! se je slišalo občasno iz ust obiskovalcev. Ja, manjše a skladno, prijetno in zaradi številnih poti med terasami tudi razgibano. Ponovni prehod skozi zid in pred nami je bila čudovito postavljena, dobro označena in zelo bogata razstava rastlin za skalnjake. V velikih kamnitih koritih so bili urejeni skalnjaki z znanimi in manj znanimi rastlinami. Preveč zanimivih je bilo, da bi jih tukaj naštevala, a naj omenim le nekatere – Lewisie so presenetile s svojimi barvnimi odtenki od marelične do oranžne, Oxalis s čudovito zganjeno srebrno listno ploskvijo, belo cvetoči encijan in še in še. Naš predsednik društva veliko predstavljenih raritet že ima, a tudi zanj so se našle novosti. Lepota tega postanka je bila v tem, da smo lahko nekatere izmed predstavljenih rastlin tudi kupili. Turističnim obiskovalcem Prage je bilo sicer nerazumljivo zakaj, a ljubitelji rastlinskih bogastev smo na tej točki uživali. Ogled razstave smo le nekoliko skrajšali in se podali na krajši ogled dela Prage, medtem ko se je manjša skupina podala na pot do bližnjega vrtnega centra.
Ogled obnovljenih palač nas je vodila do praške opere in po celodnevnem naporu smo se odžejali s pivom U Medvídků, ki v Pragi toči pivo že od leta 1466. Pred nami je bila še namestitev v hotelu in pot na večerjo. V dežju, a prešerne volje smo se napotili do restavracije, kjer smo jedli golaž in knedličke ter poskusili črnega Kozla. Dež nas je spremljal tudi pri povratku, a nasmeh ni šel z naših obrazov. Tramvaj nas je vozil od postaje do postaje in tako smo se peljali mimo dveh pokopališč in krematorija, a naša pot se je vzpodbudno končala v hotelu Fortuna.
Po kvalitetno prespani noči na trdih žimnicah in obilnem zajtrku smo se podali v center Prage. Prvi zaklad, ki smo si ga ogledali je bila zgodnje baročna Wallensteinska palača v delu Prage imenovanem Mala Strana. Prelep renesančno urejen park s fontano in kopijami skulptur Adriaena de Vries-a, njegov aviarij in grotto so res nekaj posebnega. Iz parterno urejenega vrta smo se napotili bliže središču Male Strane, kjer smo za zidovi in dvorišči obiskali Vrtbski park.
Vrt Vrtbovska zahrada je oblikovan na treh nivojih s prehodi, na četrtem pa je urejena ogledna ploščad. Njegov nastanek v začetku 18. st., kot tudi obnova sta trajala pet let, saj je osnovna podlaga iz skrilavca. Na parterju in terasah smo lahko občudovali prelepe vzorce oblikovane s pušpanom in dopolnjene s tisami, pokrovnicami in sezonskim cvetjem. Celoten izgled je skazilo izredno slabo stanje pušpana, vendar sta sama postavitev vrta in ideja ureditve izpovedala veliko več. V italjanskem stilu urejen vrt izredno povdarijo okrasne vaze in skulpture antičnih bogov postavljene na visokih opornih zidovih. Naše zvedave oči so odkrile Vratislavski park, vendar so bila vrata do njega na žalost zaklenjena. Kot predani ljubitelji vrtov in rastlinskega bogastva smo se stežka ločili od lepot, zato smo že pošteno zamujali glede na začrtan program. Hitrih nog smo se odpravili navkreber proti gradu Hradčani.
Izgradnja hradčanskega gradu sega v 9. st. in se z dozidavami in obnovami nadaljuje vse do začetka 20. st., ko je zadnje večje spremembe, nova tlakovanja in dopolnitve s številnimi detajli naredil naš arhitekt Jože Plečnik. Sprehod mimo palače in gotske katedrale Sv. Vida nas je vodil do Zlate uličke in mimo straže proti Plečnikovim vrtovom. Tam smo doživeli rahlo razočaranje – vrtovi so bili v največji prenovi, vse je bilo zaprto in za rešetkami. Za gradom smo videli velike površine novo zasajenih vinogradov. Pot smo nadaljevali po pobočju hriba.
Na brežini pod gradom Hradčani so novo urejeni vrtovi. Pestrost zasaditev, preplet teras, senčnic in ograj je bila velika, skoraj prevelika za skupino, ki je lovila začrtani urnik. Skoraj v rahlem teku smo se podali proti centru Male Strane in poslušali zvonenje okostnjaka ter zvok trobentača na stolpu mestne hiše. Na tem trgu smo nekaj časa lahko posvetili sebi in svojim želodčkom. Med drugimo smo opazili tudi stavbo, kjer se je Albert Einstein srečeval s svojimi prijatelji.
Sprehod po Pariški ulici mimo trgovin Dior, Prada, Bvlgari nas je povezal z visoko modo in naše vrtnarske vtise dopolnili še z modnimi. Na poti do avtobusa smo videli židovsko sinagogo in le ostrešja židovske četrti – še en razlog za ponovni obisk Prage. Polni vtisov in nekoliko mokri od nenehnega škropljenja smo se napotili proti kraju znanem po pivovarski tradiciji – Češkim Budejovicam in pivovarni Budvar.
Češke Budejovice so prijetno mestece, kjer so na nekdanjem obzidju uredili parkovne površine. Ob ulicah, ki vodijo do osrednjega trga pa so značilno grajene hiše z arkadami. Kraj je znan po svoji tradiciji varjenja piva, ki izvira že iz 13. stoletja. Blagovno znamko Budweiser so zaščitili že davnega leta 1895, a so kljub temu v zadnjih letih imeli nekaj nevšečnosti z Američani. Zaradi slabega vremena in konstantnega pomankanja časa smo od daleč opazili lepo urejen park okoli sokolskega doma s čudovitimi stebrastimi hrasti in lepimi bori. Po nakupu dobrega temnega piva pri azijskih prodajalcih nas je toča pospremila v varno zavetje avtobusa. Nekoliko premočeni smo se udobno namestili v sedeže – čakala nas je le pot do doma.
Med vožnjo do meje, skozi Avstrijo in proti domačim krajem nam je vodič Rok opisoval kraje in pokrajine, ki smo jih srečevali in puščali za seboj, a opis teh bo moral počakati na drugo pot, drug izlet.
Polni vrtnarskih in zgodovinskih vtisov, s spominki v obliki živih organizmov – naših ljubih rastlinic, ki bodo popestrile naše zbirke nam bo izlet v Prago ostal v spominu po smehu, veseli družbi, veliko videnega in še več ne videnega, kar bo razlog za organizacijo novega izleta.
Pa lepo sajenje in opazovanje praških rastlinic vam želim,
Karin Bejo
V Mariboru smo ob 5 uri zjutraj med živahnim klepetom pričakovali avtobus iz Ljubljane in Celja, ki je bil na poti že od 3h zjutraj. Zgodnja ura – vendar velja rana ura-zlata ura. Čakala nas je dolga pot do prve točke ogleda – Pruhonickega parka in botaničnega vrta. In naš vodič, Rok Videc ni dovolil, da bi se dolgočasili. S prjetnim glasom, povezovanjem zgodovine, geografije in drugih področij nas je v času vožnje informiral o krajih, mimo katerih smo se peljali do našega cilja. Mimo mesta Mikulovo, kjer lahko poceni spimo, in pokrajine Palava nas je pot vodila do prvega postanka za malico na obrobju Brna. Glavno mesto Môravske se ponaša z dvema botaničnima vrtovoma in je v zadnjih dveh desetletjih svoje sive zgradbe obleklo v prijetne pastelne fasade. Jutranje okrepčani smo zapustili nekdaj sejemsko mesto in še danes močan industrijski center Češke.
Pred nami je bila pot do parka in botaničnega vrta Průhonický park, ki je pod Unescovo zaščito in se razprostira na 250 ha površine. Davnega leta 1885 je grof Silva-Tarouca opazil naravne lepote dolinice ob potoku Botič in na tem mestu ustanovil park in botanični vrt s številnimi avtohtonimi in tujimi rastlinskimi vrstami. Edinstvena je kolekcija slečev, kar 8000 znotraj 100 taksonov in cultivarjev jih bogati parkovo zbirko. In skalnjak – čudovit! Naravna danost skalnega predela je skladno zasajena s čudovitimi primerki rastlin. Človek, kot posnemalec narave, bi le z izrednim naporom dosegel približek te lepote. Med 1,5 urnim postankom nas je pot vodila ob enem od treh ribnikov, ki se nahajajo v parku, alpinumu, prelepih drevesnih primerkih in nazaj do renesančne graščine, kjer je tudi glavni vhod v park. Čas! – zakaj lepi trenutki trajajo le nekaj sekund?
Po občutno prekratkem postanku v Průhonichah smo že bili na poti na Prodajno razstavo rastlin za skalnjake, ki je bila postavljena na Karlovem trgu / Moran. Prehod skozi zidano ograjo ob lično zasajeni poti nas je vodil do lepo urejenega vrta, zasnovanega na krožnih terasah. Malo! se je slišalo občasno iz ust obiskovalcev. Ja, manjše a skladno, prijetno in zaradi številnih poti med terasami tudi razgibano. Ponovni prehod skozi zid in pred nami je bila čudovito postavljena, dobro označena in zelo bogata razstava rastlin za skalnjake. V velikih kamnitih koritih so bili urejeni skalnjaki z znanimi in manj znanimi rastlinami. Preveč zanimivih je bilo, da bi jih tukaj naštevala, a naj omenim le nekatere – Lewisie so presenetile s svojimi barvnimi odtenki od marelične do oranžne, Oxalis s čudovito zganjeno srebrno listno ploskvijo, belo cvetoči encijan in še in še. Naš predsednik društva veliko predstavljenih raritet že ima, a tudi zanj so se našle novosti. Lepota tega postanka je bila v tem, da smo lahko nekatere izmed predstavljenih rastlin tudi kupili. Turističnim obiskovalcem Prage je bilo sicer nerazumljivo zakaj, a ljubitelji rastlinskih bogastev smo na tej točki uživali. Ogled razstave smo le nekoliko skrajšali in se podali na krajši ogled dela Prage, medtem ko se je manjša skupina podala na pot do bližnjega vrtnega centra.
Ogled obnovljenih palač nas je vodila do praške opere in po celodnevnem naporu smo se odžejali s pivom U Medvídků, ki v Pragi toči pivo že od leta 1466. Pred nami je bila še namestitev v hotelu in pot na večerjo. V dežju, a prešerne volje smo se napotili do restavracije, kjer smo jedli golaž in knedličke ter poskusili črnega Kozla. Dež nas je spremljal tudi pri povratku, a nasmeh ni šel z naših obrazov. Tramvaj nas je vozil od postaje do postaje in tako smo se peljali mimo dveh pokopališč in krematorija, a naša pot se je vzpodbudno končala v hotelu Fortuna.
Po kvalitetno prespani noči na trdih žimnicah in obilnem zajtrku smo se podali v center Prage. Prvi zaklad, ki smo si ga ogledali je bila zgodnje baročna Wallensteinska palača v delu Prage imenovanem Mala Strana. Prelep renesančno urejen park s fontano in kopijami skulptur Adriaena de Vries-a, njegov aviarij in grotto so res nekaj posebnega. Iz parterno urejenega vrta smo se napotili bliže središču Male Strane, kjer smo za zidovi in dvorišči obiskali Vrtbski park.
Vrt Vrtbovska zahrada je oblikovan na treh nivojih s prehodi, na četrtem pa je urejena ogledna ploščad. Njegov nastanek v začetku 18. st., kot tudi obnova sta trajala pet let, saj je osnovna podlaga iz skrilavca. Na parterju in terasah smo lahko občudovali prelepe vzorce oblikovane s pušpanom in dopolnjene s tisami, pokrovnicami in sezonskim cvetjem. Celoten izgled je skazilo izredno slabo stanje pušpana, vendar sta sama postavitev vrta in ideja ureditve izpovedala veliko več. V italjanskem stilu urejen vrt izredno povdarijo okrasne vaze in skulpture antičnih bogov postavljene na visokih opornih zidovih. Naše zvedave oči so odkrile Vratislavski park, vendar so bila vrata do njega na žalost zaklenjena. Kot predani ljubitelji vrtov in rastlinskega bogastva smo se stežka ločili od lepot, zato smo že pošteno zamujali glede na začrtan program. Hitrih nog smo se odpravili navkreber proti gradu Hradčani.
Izgradnja hradčanskega gradu sega v 9. st. in se z dozidavami in obnovami nadaljuje vse do začetka 20. st., ko je zadnje večje spremembe, nova tlakovanja in dopolnitve s številnimi detajli naredil naš arhitekt Jože Plečnik. Sprehod mimo palače in gotske katedrale Sv. Vida nas je vodil do Zlate uličke in mimo straže proti Plečnikovim vrtovom. Tam smo doživeli rahlo razočaranje – vrtovi so bili v največji prenovi, vse je bilo zaprto in za rešetkami. Za gradom smo videli velike površine novo zasajenih vinogradov. Pot smo nadaljevali po pobočju hriba.
Na brežini pod gradom Hradčani so novo urejeni vrtovi. Pestrost zasaditev, preplet teras, senčnic in ograj je bila velika, skoraj prevelika za skupino, ki je lovila začrtani urnik. Skoraj v rahlem teku smo se podali proti centru Male Strane in poslušali zvonenje okostnjaka ter zvok trobentača na stolpu mestne hiše. Na tem trgu smo nekaj časa lahko posvetili sebi in svojim želodčkom. Med drugimo smo opazili tudi stavbo, kjer se je Albert Einstein srečeval s svojimi prijatelji.
Sprehod po Pariški ulici mimo trgovin Dior, Prada, Bvlgari nas je povezal z visoko modo in naše vrtnarske vtise dopolnili še z modnimi. Na poti do avtobusa smo videli židovsko sinagogo in le ostrešja židovske četrti – še en razlog za ponovni obisk Prage. Polni vtisov in nekoliko mokri od nenehnega škropljenja smo se napotili proti kraju znanem po pivovarski tradiciji – Češkim Budejovicam in pivovarni Budvar.
Češke Budejovice so prijetno mestece, kjer so na nekdanjem obzidju uredili parkovne površine. Ob ulicah, ki vodijo do osrednjega trga pa so značilno grajene hiše z arkadami. Kraj je znan po svoji tradiciji varjenja piva, ki izvira že iz 13. stoletja. Blagovno znamko Budweiser so zaščitili že davnega leta 1895, a so kljub temu v zadnjih letih imeli nekaj nevšečnosti z Američani. Zaradi slabega vremena in konstantnega pomankanja časa smo od daleč opazili lepo urejen park okoli sokolskega doma s čudovitimi stebrastimi hrasti in lepimi bori. Po nakupu dobrega temnega piva pri azijskih prodajalcih nas je toča pospremila v varno zavetje avtobusa. Nekoliko premočeni smo se udobno namestili v sedeže – čakala nas je le pot do doma.
Med vožnjo do meje, skozi Avstrijo in proti domačim krajem nam je vodič Rok opisoval kraje in pokrajine, ki smo jih srečevali in puščali za seboj, a opis teh bo moral počakati na drugo pot, drug izlet.
Polni vrtnarskih in zgodovinskih vtisov, s spominki v obliki živih organizmov – naših ljubih rastlinic, ki bodo popestrile naše zbirke nam bo izlet v Prago ostal v spominu po smehu, veseli družbi, veliko videnega in še več ne videnega, kar bo razlog za organizacijo novega izleta.
Pa lepo sajenje in opazovanje praških rastlinic vam želim,
Karin Bejo